"Lykke er noe internt og ikke eksternt, så det avhenger ikke av hva vi har, men av hvem vi er." - Henry Van Dyke
Ljudje smo zapleteni. In sreča je eno najbolj zapletenih čustev, ki jih doživljamo. Naše življenje je pogosto prizadevanje za razkrivanje njegovega smisla. Vsak ima svojo definicijo sreče. Živimo, rastemo in se razvijamo in tako se tudi naša definicija sreče spreminja.
Raziskovalci iz Harvard Medical School so analizirali gigabajte znanstvenih podatkov, da bi ugotovili, kaj ljudi resnično osrečuje.
Harvard je s to raziskavo začel leta 1938 in danes je stara več kot 80 let. Vodi jo dr. Robert Waldinger, profesor na Harvard Medical School, ki je četrti direktor te študije.
V 75 letih so iz leta v leto spremljali življenja 724 moških, dokumentirali njihovo kariero, osebno življenje in zdravje. Nihče ni vedel, kako se bo izteklo življenje teh moških. Udeleženci, tedaj vsi najstniki, so šli skozi nešteto poklicnih poti – od tovarniških delavcev in odvetnikov do zidarjev in zdravnikov. Eden je postal celo predsednik ZDA.
Za zbiranje verodostojnih podatkov so akademiki oblikovali podrobne vprašalnike in jim nadgradili z intimnimi razgovori z udeleženci v njihovih dnevnih sobah. Zbrali so tudi zdravstveno dokumentacijo moških, pregledali njihove možgane in se pogovarjali njihovimi otroki in ženami. Občasno so snemali pogovore med njimi in njihovimi ženami.
Na podlagi tisočih prebranih strani informacij, je ekipa podala nekaj preprostih, a močnih lekcij za srečno in izpolnjeno življenje.
Biti dejansko povezan z našimi ljubljenimi je blagoslov
Katere trenutke svojega življenja v nostalgiji spominov najbolj cenite? Kateri spomini privabijo nasmeh na vaš obraz? Ljudje, ki so bolj povezani z družino, prijatelji, skupnostjo, so srečnejši, bolj zdravi in živijo dlje kot ljudje, ki so manj povezani.
Študija je preučevala tudi drugo skrajnost; primer popolne osamljenosti v odnosih. Ugotovila je, da so bili ljudje, ki so bolj izolirani od drugih, manj srečni, manj zdravi v srednjih letih in so imeli krajše življenje.
Druga lekcija: ljudje, ki so bili v svojih odnosih najbolj zadovoljni pri 50. letih, so bili po študiji najbolj zdravi pri 80. letih. Konflikti v zakonskem razmerju so dolgoročno vplivali na zdravje teh ljudi bolj kakor ločitev. Kako ste povezani in kako varno se počutite z vašimi domačimi, je bolj pomembno, kakor to, s koliko ljudmi ste v stiku.
Dobre zveze niso vedno gladke
Pogosto si predstavljamo, da so dobri odnosi vedno gladki. To ni niti potrebno, niti praktično. Prav je, da se vsake toliko časa prepiramo. Obravnavajte prepire kot trening mišic. Imeli boste nekaj slabih dni, a dokler boste dosledno delali na svojih odnosih, ne bo problemov. Tako boste lažje rešili konfliktne situacije.
Raziskovalci so navedli, da se nekateri pari prepirajo iz dneva v dan. Vendar noben od teh argumentov ni vplival na njihovo življenje, ker so vedeli, da si bodo med krizami vedno krili hrbet.
Dobri odnosi izboljšajo spomin in ustvarjalnost
Sreča ni edini otrok dobrih odnosov. Tisti z dolgotrajnimi odnosi so imeli oster spomin tudi pri 80., tisti, ki pa niso mogli računati na svoje bližnje, so že prej doživeli upad spomina, kar potrjujejo pregledi možganov.
Stres je bil glavni vzrok številnih težav, povezanih z možgani, in ta študija ponovno potrjuje to korelacijo.
“Na koncu so pomembne le tri stvari: koliko si ljubil, kako nežno si živel in kako graciozno si izpustil stvari, ki ti niso bile namenjene.” – Buda
Odnosi so lahko neurejeni in zapleteni, zato je za njihovo vzdrževanje potrebno trdo delo. In to delo traja celo življenje. Nikoli se ne konča. Delo na odnosih le redko prinese takojšnje zadovoljstvo.
Vedno lahko jutri pokličete svojega starega prijatelja, ali pojutrinjšjem, ali pa dan po tem … Lahko pa se odločite, da to storite zdaj. Razmislite o tem, da bi čas za zasloni zamenjali z družinskim časom, se skupaj lotili kakšnega novega in zabavnega hobija ali pa se odpravili na daljši sprehod.
“Življenje je kratko: krši pravila, odpusti hitro, poljubljaj počasi, ljubi resnično, smej se nenadzorovano in nikoli ne obžaluj tistega, kar te nasmehne.” – Mark Twain
