Tin Barbo Gruden kom til Portugal for drøyt fire år siden som Erasmus-student og ble der. Surfing, havet og den portugisiske livsstilen inspirerte etableringen av Surfgasm Lisbon Surf Club, Erasmus Housing Lisbon-byrået, som leier ut leiligheter til studenter, reisende og turister, og kulturforeningen ArtCasa, som forbinder og representerer kulturene i land som Portugal, Kapp Verde, Italia og Slovenia. Hvis vi har det travelt i Lisboa, er Tin mannen som vil åpne dørene på vidt gap og vise oss Lisboa gjennom øynene.
Zakaj Portugalska?
Iskal sem Evropsko mesto, ki sprejema Erasmus izmenjave in ima blizu ocean ter s tem najboljše pogoje za deskanje na valovih. Lizbona je ponujala vse to in še veliko več.
Glede na to, da Slovenija nima najboljših pogojev za surfanje, kako je le-to prišlo v tvoje življenje?
Že od majhnih nog sem se vrtel okoli športov z deskami. Osem let sem rolkal, ko sem prvič stopil na surf, sem vedel, da mi bo ta šport zaznamoval življenje. Sreča, ki jo občutiš, ko ujameš prvi val je neopisna. Val je posledica zapletenih naravnih procesov, ki se nenehno ponavljajo skozi evolucijo Zemlje že tisoče let. Kot pojav, so valovi obstajali dolgo pred človekom in se bodo neutrudno lomili tudi, ko nas ne bo več. Ko vstopim v vodo, doživljam surfanje ne samo kot šport, temveč kot aktivno meditacijo, kjer življenske probleme iz preteklosti in prihodnosti pustim na obali ter se prepustim občutkom notranjega miru v sedanjosti. Tukaj in zdaj.
Je surfanje način življenja in če, kakšen je surferski lifestyle?
Življenje se mi vrti okoli surfanja, zato se tudi s časoma izoblikuje temu primeren življenski slog. Deloma skušam sledit stereotipu sproščenosti in brezskrbnosti, ki sta zelo značilna za Portugalsko. Imam pa tudi prebliske preureditve sistema, saj se v Lizboni ”načakaš”. V trgovini, če urejaš dokumente na »Freguesia-h« tako imenovanih uradih… V prvih dveh letih Erasmus izmenjave je bilo življenje povezano v veliki meri z družabnimi dogodki in zabavami lizbonske študentarije, saj sem bil eden izmed predstavnikov Erasmus Student Network Lisbon, tako da sta mi raznolikost in pestrost vsakdana zelo pri srcu.
Se kot surfar rodiš ali to lahko postaneš?
Eno ali drugo. V mojem primeru se je ljubezen do surfanja prelevila iz rolkanja, kjer sem s časoma vedno bolj iskal urbani pobeg. Kot otroku iz vasi, povezanim z naravo, mi bolj ustreza naravni habitat. Hkrati pa so vodne poškodbe ponavadi milejše, od tistih surovih, ki sem jih izkusil na betonu. Zviti gležnji, globoke ureznine… Ob padcih zdaj bolj cenim meho pristajališče vodne gladine.
Voda, kot element, me fascinira, saj pod določenimi pogoji ustvarja valovanje in s tem igršče, ki ga lahko uporabljajo vse generacije. V šoli deskanja na valovih smo imeli tudi dve gospe stari okoli petinšestdeset let. Zdi se mi, da izkušnja deskanja na vodi pripomore k večjemu zavedanju, da smo mi tisti, ki moramo bolj skrbeti za naravo, saj njena lepota vedno bolj bledi z vsemi posegi velikih korporacij. Organiziral sem čiščenje plaže v Costa Caparici, kjer smo zbrali več kot trideset vreč smeti v katerih se je v vsaki nahajalo petdeset litrov odpadkov.
Ko vstopim v vodo, doživljam surfanje ne samo kot šport, temveč kot aktivno meditacijo, kjer življenske probleme iz preteklosti in prihodnosti pustim na obali ter se prepustim občutkom notranjega miru v sedanjosti. Tukaj in zdaj.
Kaj je obvezna oprema vsakega surferja?
Deska, neopren (obleka, ki ohranja telesno temperaturo), leash (vrv, ki si jo zapnemo okoli gležnja in jo pripnemo na desko) ter pozitiven pristop.
Si že našel svoj “veliki val”?
Izkusil sem moč oceana v ekstremnih razmerah. Doživel sem padec na štiri in pol meterskem valu. Takrat me je pošteno premetalo. Pod vodo sem bil približno dvajset sekund. Ko sem končno priplaval na površje po zrak, sta me pričakala še dva valova podobne velikosti, ki sem jih dobil na glavo. Ta izkušnja mi je dala vedeti, da moram k oceanu pristopati odgovorno in spoštljivo.
Na skritem “spotu” Guincho blizu Lizbone pa sem ujel svojo prvo tubo. To je agresiven val, ki se preoblikuje v tunel. Popolnoma te prekrije medtem ko ti drsiš po notranji sekciji z enim samim ciljem – da prideš ven preden se le – ta zapre. Intenzivnost občutka je podobna skoku s padalom. Živo se ga bom spomnil tudi, ko bom star in siv.
Surfarska šola in klub Surfgasm. Kaj ponujate nadebudnim ter izkušenim surfarjem?
Surfgasm je izkušnja deskanja na valovih, ki popotnikom in turistom ponuja pobeg iz urbanega okolja. Avantura se združi z obilico zabave, s športom ter z neokrnjeno naravo v nepozabno doživetje.
V Lizboni sprejmemo ter nastanimo začetnike ali pa že “stare mačke” surfanja v “Rooftop Surfhousu”, kjer na strehi organizimo roštiljade, yogo ali pa enostavno sproščanje ob panoramskem razgledu. Surfamo skoraj vsak dan in vedno iščemo najboljše možne razmere za ljudi željnih “Surfgasma”. Brez pomoči članov ekipe Surfgasm, ki jo sestavljajo Andrej Gudac, Sara Franjul ter Nejc Stupan, seveda ne bi šlo. Imamo vso opremo, kombije ter odlične inštruktorje. Kar rabite je dobro voljo in željo po novih avanturah!
Moraš za sufranje imeti kakšne posebne lastnosti?
Nadebudnežem in surferjem predhodno pošljemo osnovne vaje za učvrstitev. To naredimo zato, da so ljudje zmožni ostati v vodi dlje ter da se ne utrudijo prehitro, še posebaj v prvih dneh deskanja na valovih. Da pa vas ne prestrašim, ni tako težko, kot se sliši. Imamo velike penaste surfe, ki so varni in imajo visoko plovnost. Vsem se posvetimo do te mere, da jim uspe ujeti svoj prvi val. Naj so to otroci od desetega leta dalje ali babice in dedki. Naše vodilo je: Misija Surfgasm – Ko doživiš Surfgasm, želiš priti večkrat.
(Misija Surfgasm – Once you have a Surfgasm, you want to “come” again.)
Deluješ tudi v sklopu Erasmus Housing Lisbon. Kaj nudite obiskovalcem Lizbone?
Kot novopečeni Erasmus študent sem imel velike težave z iskanjem stanovanja v Lizboni. V dobrih dveh mesecih sem jih videl več kot sto. Zadal sem si cilj, da bom našel stanovanje s teraso, ki ima panoramski razgled. Tako sem spoznal več Portugalskih lastnikov, ki so bili vredni zaupanja in sodelovanje se je začelo. Študentje, ki so prihajali v Lizbono, so mi po socialnem omrežju “facebook” pošiljali sporočila, da iščejo stanovanja ali sobe v mestu. Odločil sem se, da ustvarim organizacijo, ki pomaga študentom z nastanitvami. Pišejo nam študenti, popotniki in družine, ki iščejo “streho nad glavo” za čas od enega tedna, vse tja do enega leta.
Kulturno društvo Artcasa. Kaj je vaše vodilo?
S prijateljem iz Italije, Simone Faresinijem, sem iskal prostor, kjer bi lahko delovalo kulturno društvo. Našla sva prenovljen prostor, katerega lastnik je bil Nelson Aireesh, pevec in plesni inštruktor iz Zelenoortiških otokov. Predstavila sva mu projekt kulturnega društva Artcasa, kjer bi združili kulture in ljudi iz Afrike, Italije, Slovenije in Portugalske. Po letu delovanja je znana kot ena izmed boljših alternativnih opcij, kjer organiziramo dogodke, koncerte, surf večere, zabave, delavnice masaže in joge…
Kaj moramo videti oziroma izkusiti v Lizboni, če se odpravimo tja?
Belem, mestno četrt, ki ima veliko kulturno dediščino in tradicionalne vanilijeve kolačke “Pasteis de Belem”. 7 Hribov – 7 odličnih razglednih točk. Le – te so razpršene po centru mesta, vsaka od njih je čarobna in nepozabna. Bolšji sejem Tatov “Feira de Ladra”. Sejem starin in rabljenih predmetov, kjer se najdejo davno izgubljeni zakladi. Alfama & Glasba Fado – Najstarejša četrt, v kateri se je začela glasba Fado in katera se edina ni porušila v času potresa in Tsunamija leta 1755. Bairro Alto – Najbol znan predel za nočne vragolije, kjer na 5 majhnih ulicah kraljuje več kot 250 barov. Morangoška, Mohito in Capirinha so pijače, ki jih morate poskusiti. Chapito – V 17 stoletju zgrajen zapor za ženske, ki je dandanes Cirkuška šola in odlična restavracija. Panoramski razgled iz strehe Surfgasm Rooftop Surfhouse. Artcasa – kulturno društvo v Bairro Altu, koncerti brazilske glasbe, najbolše pizze v mestu. Bifana sendvič v Beira Gare Cafe-ju.
Mer informasjon: facebook.com/surfgasm, facebook.com/erasmushousinglisbon