Hjernen vår trenger spesiell oppmerksomhet, og forskere har funnet ut at det er med dem vi bør trene regelmessig og mest. Her er en måte å sjekke hvilken form hjernen din er i!
Tudi možgani lahko “usahnejo”, če jim ne zagotovimo ustrezne stimulacije – kognitivna rezerva naših možganov se namreč z leti zmanjšuje, kar pomeni, da je njena sposobnost, da zdrži nevrološke “poškodbe” zaradi staranja in drugih dejavnikov, vedno slabša. Rezultat je oteženo opravljanje miselnih nalog, ki so se nam pred leti zdele še povsem samoumevne.
Znanstveniki pravijo, da tako kot vaje za celotno telo prispevajo k gradnji mišic in vitalnega videza, tudi izvajanje ciljno usmerjenih možganskih vaj poveča kognitivno rezervo naših možganov. Hvordan?
Vaje za pametne glave:
1. Redno sestavljajte sestavljanko (puzle).
Ne glede na to, ali sestavljate 1000-delno ali le 100-delno sestavljanko, je takšna vaja odličen način za krepitev možganov, trdijo znanstveniki. V forskning iz leta 2018 so tako ugotovili, da z rednim sestavljanjem sestavljank trenirate številne kognitivne sposobnosti in da je to odličen način za ohranjanje kognitivno-prostorskega občutka za okolico. Ko sestavljate sestavljanko, si namreč morate ogledati različne koščke in ugotoviti, kako se prilegajo večji sliki, to pa je izvrsten izziv za možgane.
2. Trenirajte svoj besedni zaklad.
Bogatejši besedni zaklad vam ne bo pomagal le pri tem, da boste v očeh drugih izpadli pametnejši, temveč bo slednji stimuliral tudi vaše možgane. Forskning iz leta 2016 namreč potrjuje, da je veliko možganskih področij vključenih v besedne naloge, zlasti tista, ki so pomembna za visuelt og slušno obdelavo. Če želite preizkusiti to teorijo, morate to aktivnost izvajati na sledeč način:
- zapisujte si stvari med branjem
- zapišite si neznano besedo in pripišite njen pomen
- isto besedo naslednji dan uporabite petkrat
3. Poslušajte/ustvarjajte glasbo.
Zdaj imate končno izgovor, zakaj vam je dovoljeno poslušati (glasno) glasbo – glede na podatke iz forskning, izvedene leta 2017, poslušanje veselih melodij pomaga pripeljati vaše možgane do inovativnih rešitev.
Dobra glasba, ki ustreza vašim ušesom, bo izboljšala kreativno razmišljanje in moč možganov. Če ste morda celo razmišljali o tem, da bi ustvarjali svojo glasbo, pogumno naprej, saj tudi za to ni prepozno, saj naj bi se bili možgani tega sposobni naučiti v katerikoli točki življenja. Nikoli niste prestari, da bi začeli peti ali se naučili igrati na inštrument.
Enak učinek naj bi imel tudi danse, in sicer naj bi učenje novih plesnih korakov povečalo operasjon og hukommelse vaših av hjernen.
4. Znane stvari se vsakič lotite na drugačen način.
Ko opravljate vsakodnevna opravila, Nei bodite mononotni. Jasno, nekatere obveznosti zahtevajo natančno izvedbo, a tiste, ki ne, jih naredite drugače. Iščite zanimive načine, kako se lotiti stvari, ki jih sicer odlično poznate in so del vaše vsakodnevne rutine.
Zanimiv test za vaše možgane bo ta, da se po opravkih vsak dan odpravite po drugačni poti ali greste z drugačnim prevoznim sredstvom. V forskning iz leta 1997 so namreč ugotovili, da možganom močno dene vsaka sprememba (ki je nepričakovana) in presenetilo vas bo, kako se vsi ti izzivi, ki jih dajete možganom obrestujejo na dolgi rok.
5. Redno fizično telovadite.
V studier iz 2019, v kateri so se znanstveniki ukvarjali z vprašanjem povezanosti vadbe, spomina in stranja, so ugotovili, da lahko zmerna 30-minutna vadba spremeni delovanje vaših možganov, in sicer sposobnost prepoznavanja imen in pomnjenja podatkov. Učinki vadbe se tako domnevno kopičijo in vodijo do dolgoročnih izboljšav delovanja možganov. Ste danes že telovadili?
Drugi triki, kako preveriti, v kakšni formi so vaši možgani:
1. Sestavite seznam stvari, ki vam padejo na pamet (trgovina, opravki …) in si ga zapomnite. Čez eno uro preverite, koliko stvari vam je ostalo v spominu.
2. Narišite mapo ulic, kjer živite. Svoje možgane lahko izzovete tako, da narišete zemljevid svoje okolice po spominu. Brez varanja! Poskusite vključiti glavne ulice, stranske ulice in znamenitosti. Ko zaključite, primerjajte dejansko mapo z vašo risbo.
3. Izzive rešujte v glavi. Vsa tista opravila (predvsem matematična), za katera bi sicer uporabili svinčnik in pisalo, rešujte v glavi. Na tak način bodo vaši možgani dejansko telovadili, nalogo pa jim boste otežili, če se boste med računanjem sprehajali.
4. Izzovite svoje čute. Medtem ko jeste, se osredotočite na vsak čut. Poskušajte ugotoviti, katere sestavine se nahajajo v jedi, predvsem začimbe in zelišča.
5. Opravljajte stvari z zaprtimi očmi. Opravila, ki jih lahko opravljate z zaprtimi očmi, kot je pomivanje posode ali tuširanje, bodo prisilila vaše možgane, da uporabijo druge nevronske poti, da opravijo točno določeno nalogo.
6. Umivajte zobe z nasprotno roko. Umijte zobe z roko, ki je sicer ne bi uporabili – na tak način naj bi prispevali k znatni “širitvi” v delih, kjer se nahaja možganska skorja (slednja je odgovorna za pomnenje, pozornost, mišljenje, govor, zavest …), ki ravno nadzoruje in obdeluje taktilne informacije vaših rok.
