Mens noen mennesker ikke kan forestille seg livet uten de nyeste produktene, øker derimot antallet som sverger til minimalisme. Hvorfor har minimalistisk livsstil blitt så populær blant moderne generasjoner, hvordan forholder det seg til vårt åndelige liv, og hvordan kommer vi i gang?
V času, ko si lahko skorajda kupimo karkoli si želimo, obstajajo ljudje, ki se načrtno upirajo kopičenju stvari – takšni filozofiji se reče minimalisme. Et tilfelle av življenjsko gibanje, katerega zadovoljstvo izhaja iz odnosov in sreče, ne iz materialnih stvari.
Takšna filozofija življenja ni nova, saj so jo živeli in o njej pridigali že starogrški filozofi, budistični mojstri, pa tudi sodobni milijonarji iz Silicijeve doline. Strogih pravil glede tega načina življenja ni, prvi pogoj pa je, da smo sami s sabo iskreni. Smo se pripravljeni upreti skušnjavi?
Zakaj je minimalizem tako priljubljen?
Ameriški raziskovalci s področja psihologije so se ukvarjali z vprašanji minimalizma in njegovega pomena v sodobni družbi. Ugotovili so, da vsaka generacija, ki zasede svoje mesto med odrasli, želi živeti drugače, kot so tisti pred njo (kot so živeli njihovi straši). V zadnjem času živimo v dobi prekomerne porabe – veliko stvari je namenjenih enkratni uporabi in veliko medijev spodbuja potrošništvo. In zato te generacije reagirajo proti temu. Namesto, da bi kupovali poceni modo za eno sezono, se odločajo za preproste modne kombinacije, ki bodo zdržale več let. Za primer lahko vzamemo očeta Facebooka, Marka Zuckerberga, ki bi si lahko privoščil novo garderobo vsako sezono, a se drži ponavaljanja istih kosov, s tem pa prihrani energijo za druge, pomembnejše odločitve.
Velik delež novodobnih generacij pa tudi ne more sprejemati enakih odločitev, kot so jih sprejemali njihovi starši. Če je bil glavni cilj njiovih staršev zagotoviti si streho nad glavo, se sodobnim generacijam zdi vstop na trg nepremičnin predrag – posledica tega je porast mobilnosti. Ta generacija med drugim pogosteje menja službo, kar pomeni, da je fleksibilnost postala najpomembnejši adut. S seboj je potegnila tudi dejstvo, da si ne morejo več privoščiti primestne hiše s kletjo, garažo in vrtom, temveč življenje v majhnem stanovanju (ponavadi s sostanovalci) z majhno količino stvari. In četudi se zdi takšen življenjski slog obsojen na “trpljenje”, predstavlja v resnici izkušnjo, ki zagotavlja flaks og kakovostne odnose.
Kako je s tem povezana duhovnost?
Del minimalizma je povezan tudi z obljubo, da s takšnim načinom življenja delamo nekaj dobrega za družbo in svojo sjel. Znanstveniki s področja teologije pravijo, da so najbolj znani minimalisti prav menihi. Razlog, zakaj je minimalistično gibanje priljubljeno med različnimi religijami, je ravno v tem, da izraža povezanost z odgovornim življenjem. Minimalizem namreč ni gibanje, ki zavrača naravo ali ljudi, temveč je način, kako zaščititi odnose, ki so bili ogroženi zaradi pohlepa og nasilja.
Glavni razlog, zakaj je minimalizem tako priljubljen, je torej to, da je človek začel pridobivati družbeno zavest. Manj nakupovanja oblačil pomeni manjše izkoriščanje podplačane delovne sile, manjša uporaba različnih izdelkov pomeni manjšo rast odlagališč s smetmi, manjša nepremičnina pomeni manjšo porabo in manj energije, itd..
Družbena nepravičnost in skrb za planet sicer imata pomembno vlogo pri vzponu minimalizma, a ne smemo pozabiti niti na dejstvo, da manj kot delamo in kupujemo, več časa lahko preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Znanstveniki pišejo, da si sodobne generacije želijo poenostavljenega življenja. Veliko raje bi živeli, da delajo, kot da delajo, da bi živeli, zato neprestano iščejo duhovne načine, kako živeti polno, a ganske enkelt liv.
Kako začeti živeti minimalistično življenje?
V zadnjih letih je število posameznikov, ki s svetom delijo svoj minimalističen način življenja, zraslo. Bloger in guru Leo Babauta tako pravi, da je minimalistično življenje kot terapija za zdravljenje naše družbene nevroze. Fizični nered je povzročilo ravno nakupovanje, zato da bi nas odvrnilo od negotovosti v našem svetu.
Prednost minimalizma je v tem, da se nam ni treba naenkrat odpovedati vsem stvarem, ki jih posedujemo, temveč bi morali začeti postopoma urejati določeno področje življenja. Ko se ga lotimo, se bomo počasi premaknili tudi na druga področja in bomo tako ustvarili oazo miru v kaosu, v katerem sicer živimo.
Četudi so družbene, psihološke og ekonomske koristi minimalizma opazne, znanstveniki in Babauta niso prepričani, da se novodobna generacija držala načel preprostega življenja. Ko ljudje enkrat začnemo širiti svojo družino, bomo imeli vedno manj časa za nadzorovanje lastnega vedenja in se bomo postopoma spremenili v svoje starše, četudi smo se temu tako močno upirali. To konec koncev naredi vsaka generacija, še dodajajo.
Kaj menite vi? Bi lahko živeli na minimalističen način? Zapišite svoje mnenje v komentarju!
