Personer som er født på 1970-tallet rapporterte vanligvis og ble selvstendige rundt 25 år og senest i begynnelsen av trettiårene. Senere generasjoner forsinker imidlertid uavhengighet, familieplanlegging og ekteskap mer og mer mot slutten av 30-tallet. Utviklingspsykologer har forlenget denne utviklingsperioden i ungdomsårene betraktelig. Du kan lese hvorfor ungdomstiden i dag varer til 30-årsalderen og hva vi kan forvente av den i artikkelen.
Zakaj dandanes mladostništvo traja do 30. leta in kaj lahko od tega pričakujemo?
Novo obdobje v posameznikovem razvoju
Razvojnopsihološka obdobja niso definirana sama po sebi, temveč so njihove meje močno določene glede na kulturni kontekst. Na začetku 20. stoletja mladostništvo skorajda ni obstajalo, saj je večina posameznikov po končanem šolanju začela delati. Leta 1904 je psiholog Stanley Hall definiral besedo in obdobje adolescenca. Ta definicija je pomembno vplivala na odnos družbe do najstnikov. Začelo se je obdobje raziskovanja najstništva in slednji so postajali vse bolj razumljeni. Podobno se dogaja danes, ko se definira novo razvojnopsihološko obdobje, in sicer z imenom prehod v odraslost. Za to obdobje je značilna delna osamosvojitev ter intenzivno iskanje svojega prostora pod soncem.
Dvignila se je pričakovana življenjska doba
Eden izmed razlogov, zakaj se obdobje mladostništva premika v 30. leta, je tudi ta, da se vsako leto dvigne pričakovana življenjska doba. Ko je bila pričakovana življenjska doba 50 let, se je posameznikom bolj mudilo pri ustvarjanju lastne družine, danes, ko je pričakovana življenjska doba v razvitih državah okoli 80 let, pa se mladi razumljivo počutijo, kot da imajo za to še veliko časa.
LES MER: Vet du hva fargen på passet ditt betyr?
Svet se spreminja
Zahodna kultura živi v relativno mirnih pogojih, zaradi česar se mladim ne mudi pri osamosvajanju in ustvarjanju družine. Prav tako se trend pomika k temu, da imajo posamezniki manj otrok, zaradi česar lahko z družino nekoliko odlašajo. Pomembno pa na daljše obdobje mladostništva vpliva tudi dejstvo, da religija ni več tako pomemben del življenja vsakega posameznika, zato tudi poroka in družina nista več osrednji vrednoti.
