Hvorfor kalles magen ofte "den andre hjernen"? Fordøyelsessystemet vårt produserer rundt 90 prosent av serotonin, føle-god-hormonet. Og for å virkelig føle oss bra, så vi på hvilke matvarer som er vitenskapelig bevist for å få folk til å føle seg dårlige.
1. Dietne pijače
Aspartam, umetno sladilo v priljubljenih dietnih pijačah, vsebuje aminokislino fenilalanin. V nekaterih znanstvenih študijah, kot je ta iz ameriškega inštituta za zdravje, so dokazali, da fenilalanin ovira proizvodnjo serotonina. Morda namesto dietne pijače naslednjič izberete skodelico črnega ledenega čaja ali pa kavo.
2. Žita in žitne ploščice
Ni potrebe, da bi se jim popolnoma izognili, a poskrbite, da izberete tiste, ki imajo manj kot 8 gramov sladkorja. Veliko žitnih ploščic ima namreč visoko vsebnost sladkorja, ki sicer zagotavljajo začasno energijo, ki pa ji hitro sledi utrujenost. Ko namreč sladkor pade pod mejo normale, se sprosti stresni hormon, kar povzroči nihanje razpoloženja.
3. Pakirane sladkarije
Ni skrivnost, da sladkor ni naš zaveznik. A sladkarije, ki jih kupite v trgovini, so po navadi narejene z umetnimi barvili, ta pa so bila večkrat povezana z zmanjšano pozornostjo in hiperaktivnostjo, zlasti pri otrocih.
4. Hitra prehrana
Hitra prehrana je polna trans maščob. Delno hidrogenirana olja namreč podaljšajo življenjsko dobo hrane, hkrati pa zmotijo ravnotežje omega 3 v našem telesu. Raziskovalci na univerzi v Pittsburgu domnevajo, da so nizke ravni maščobnih kislin povezane s pesimizmom, depresijo in agresijo.
5. Margarina in rastlinska mast
Gre za trans maščobe, ki naj bi, kot smo že omenili, skrbele, da postanemo slabe volje.
6. Salte snacks
Ko kupujete slane prigrizke, vedno preverite embalažo. Veliko teh namreč vsebuje MSG (mononatrijev glutaminat), ojačevalec okusa, ki je dodan večini predelane in vnaprej pripravljene hrane. Ta naj bi celo povzročal strašne glavobole, šibkost ter utrujenost.
7. Hermetikk
Hrana v pločevinkah lahko prav tako skriva MSG in presežek natrija. Poiščite pločevinke, ki so ”BPA-free”. Nekatere študije, kot je ta iz Yala, so pokazale, da BPA posega na območje možganov, ki uravnavajo razpoloženje in nastanek spomina.
Kilde:
news.yale.edu, sciencedaily.com, ncbi.nlm.nih.gov, purewow.com