De visionair en futurist Ray Kurzweil, die enkele jaren geleden door Google werd aangenomen, bombardeert ons vaak met provocerende maar vaak nauwkeurige voorspellingen, zoals dat een computer een mens zal verslaan bij schaken (het is al gebeurd) en dat we omringd zullen worden door autonome voertuigen voertuigen (bestaat al). Het staat ook bekend om de theorie van singulariteit, een concept dat futuristen als Kurzweil gebruiken om de ontwikkeling van de wereld te verklaren vanuit het oogpunt van technologische ontwikkeling.
Ray Kurzweil pravi, da že od nekdaj vemo, da človeško bitje ni popolno in bi ga bilo treba popraviti. Eno dela kozmetična industrija in plastična kirurgija, drugi vidik pa je povsem tehnološki in na katerega cilja omenjeni izumitelj, pisatelj in futurist- singulariteit. Sam uporablja pojem singularnosti kot trenutku, ko bo tempo pospeševanja hitrosti razvoja tehnologije pripeljal do tega, da bo umetna inteligenca nadkrilila človeško.
LEES VERDER: 27 illustraties die levendig laten zien hoe afhankelijk we zijn van smartphones
Ob trenutnem tempu naj bi se to zgodilo še pred letom 2030. Teorija singularnosti namreč pravi, da je tempo sprememb vedno hitrejši in da se tehnologija razvija exponentieel. Kurzweil pojasnjuje, da se ta vzorec ponavlja, ker imamo na voljo vedno bolj sofisticirana orodja in vedno več znanja. S primitivno kamnito sekiro ne bi mogli izdelati procesorja, morda le boljšo sekiro. S to pa bi lahko naprej izdelali vedno popolnejša orodja. No, danes operiramo s procesorji in ne sekiro, s katerimi lahko v precej krajšem času in s precej manj napora sestavimo še boljši procesor.
Če pogledamo zgodovino vesolja in človeštva, se je v primerjavi s tehnologijo odvijalo po polžje oziroma linearno. Po velikem poku se je najprej milijarde let mesila materija in eden od koktejlov je dal DNA iz katerega so se, potem ko je preteklo milijone let, razvili naši predniki. Še nadaljnji milijoni let so bili potrebni za razvoj uma, ki je v končini fazi vodil do nastanka tehnologije. Tu pa ne govorimo več o tisoč letih, niti o sto letih, pač pa desetletjih. Samo poglejte kako malo so potrebovale televizija, telefoni in na primer Facebook, da so postali množično uporabljani. Govorimo o letih. Pri televiziji in klasičnih telefonih je sicer še govora o desetletjih, pri pametnih napravah in Facebooku pa so dovolj prsti ene roke. A ta tempo še ni dokončen. Prihodnje tehnologije si bodo pokorile svet še hitreje. Zakaj? Ker rast kot rečeno ni linearna, ker jo trideset korakov ne pripelje ”le” trideset korakov stran. Pri eksponentni rasti gredo koraki ena, dva, štiri, osem,… in pri tridesetem ste pri milijardi. Najbolj znan primer tega je Moorov zakon, ki pravi, da se število tranzistorjev na kvadratnem palcu vsako leto in pol podvoji, medtem ko se računska moč procesorjev podvoji vsakih 24 mesecev.
Kako hitro se vse skupaj dogaja so dokazali pametni telefoni, ki so praktično čez noč spremenili naše obnašanje, našo kulturo. To bo v končni fazi vodilo v dobo umetne inteligence, kjer človeška inteligenca ne bo več na vrhu ”prehranjevalne verige”. In če bo ta teorija in tempo vzdržal, v tem stoletju ne bomo doživeli 100 jaar vooruitgang, ampak 20 tisoč!
