Ongetwijfeld is een van de wreedste trucs die het leven voor ons in petto heeft, dat het lekkerste voedsel meestal het meest dikmakende is en het voedsel dat ons ziek kan maken. Maar een recent onderzoek bracht enkele schokkende statistieken aan het licht over een van de favoriete ondeugden van de mens: kaas.
Nova raziskava, ki so jo naredili pri University College Dublin, je pokazala, da so ljudje, ki zaužije veliko sira, praviloma vitkejši od tistih, ki ne. V študiji je sodelovalo 1500 ljudi, starih med 18 in 90, pri katerih so merili učinke, ki jih na njih pustijo mlečni proizvodi, kot so mleko, sir in jogurt. Rezultati so presenetljivi: tisti, ki so zaužili največ mlečnih izdelkov, so imeli nižji indeks telesne mase, ožji pas, nižji krvni tlak En manj telesne maščobe.
“Opazili smo, da so imeli najbolj zagnani jedci sira bistveno višji vnos nasičenih maščob, kot pa tisti, ki ga niso jedli, oziroma tisti, ki so ga pojedli zelo malo. A v ravni holesterola LDL ni bilo nobene razlike.”
LDL-holesterol je slabi holesterol. Če je tega v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zoženje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu sodi med najpogostejše vzroke za bolezni srca in ožilja in smrt.
LEES VERDER: Uit de wetenschap blijkt dat mensen minder aandacht aan hun telefoon gaan besteden als er een nieuw model uitkomt
In ker še to ni bilo dovolj čudno, so prav tako ugotovili, da so imeli tisti, ki uporabljajo manj mastne mlečne izdelke, dejansko večinoma višjo raven holesterola.
Rezultati študije so popolna v nasprotju s tem, kar smo do zdaj verjeli. Ti med drugim podpirajo raziskavo, ki je bila izvedena v drugih državah in v kateri so ugotovili, da nasičene maščobe v siru ne povečujejo holesterola v krvi, saj vsebuje edinstvena hranila.
“Seveda ni dovolj upoštevati le hranila, ampak tudi, kako jemo, kakšen je naš splošni prehranski vzorec. Tako da ne gre le za hrano samo, ampak tudi druga živila, ki jih zaužijemo v kombinaciji s temi hranili,” je zapisal dr. Feeney.
