Včasih naletiš na telefon, ki te pusti rahlo odprtih ust – ne zato, ker bi na papirju metal nemogoče cifre, ampak ker ti v roki pusti občutek, da si ravnokar odštel tisočaka, pa si v resnici dal le drobiž. Nothing Phone 3a in njegov malce bolj nabildani brat 3a Pro sta točno takšna primera. Za 379 oziroma 459 dolarjev ti Nothing servira izkušnjo, ki bi jo zlahka zamenjal za kakšen flagship – no, z nekaj drobnimi zvezdicami, jasno. In ravno to me je letos pri Nothingu tako potegnilo: ker nimajo dražjih modelov, ki bi jih morali ščitit v svoji liniji, so se brez zadržkov vrgli v dizajn in uporabniško izkušnjo, kjer te cena res ne udari po obrazu.
Začnimo tam, kjer Nothing že od prvega dne kraljuje – pri izgledu. Nothing Phone 3a izgleda, kot da bi ga v kakšni sci-fi seriji nosil okoli kakšen kul stranski lik z dobrimi enovrstičnicami. Ta modra barva? Bolana. Še vedno imamo tisti prepoznavni Nothing podpis z Glyphs lučkami okoli kamer na zadnji strani, ampak so vse skupaj malo dodelali. Vijaki so prestavljeni, oblike so bolj prefinjene, detajli pa bolj premišljeni. 3a Pro gre še korak dlje z ogromnim “camera cliffom”, ki je vse prej kot simetričen. Nekateri so ga že raztrgali na spletu, češ da je grd, ampak jaz pravim: pokaži mi kaj bolj zanimivega na trgu. No, čakam.
Velikost je pa zgodba zase. Z 6,77-palčnim zaslonom je to pošteno ogromen telefon, večji od prejšnjih modelov. Robovi okoli zaslona so enakomerni, kar mu daje tisti premium občutek. Steklena zadnja stran (končno, ne več plastika) in IP64 ocena za odpornost na vodo in prah sta še dva dokaza, da Nothing z vsako generacijo raste in se uči. Je pa res, da bo ta velikost morda komu preveč – sploh če imaš manjše roke ali rad nosiš oprijete hlače. Sam sem ga po parih dneh že navajen vlečt iz žepa, ampak prve dni sem se počutil, kot da nosim tablico.
Specifikacije, ki ne razočarajo
Na papirju Nothing Phone 3a ni spec-monster. Snapdragon 7S Gen 3 čip in 12 GB RAM-a sta solidna, ampak ne bosta tekmovala z najnovejšimi Snapdragon 8 Elite zverinami. Pa vendar – v praksi se telefon obnaša presenetljivo gladko. Nothing OS 3.1 na Androidu 15 je očitno plod resnega dela programske ekipe. Animacije, kot je odpiranje mape na domačem zaslonu ali swipe med aplikacijami, so tako tekoče, da bi prisegel, da držiš v rokah kaj dražjega. Seveda, če ga obremeniš z res zahtevnimi igrami ali multitaskingom, boš opazil kakšen hiccup. Ampak za 379 dolarjev? Ne morem se pritoževat.
Zaslon je AMOLED, z največjo svetlostjo do 3000 nitov za HDR – številka, ki je na papirju ena najvišjih, kar sem jih videl. V resnici je svetel in barvit, čeprav se v primerjavi z ultra premijskimi telefoni, kot je Galaxy S24 Ultra, še vedno pozna, da ni čisto tam. Ampak spet – za ta denar je to več kot solidno. Visok refresh rate pri 120 Hz pa poskrbi, da je scrollanje po X-ju ali brskanje po netu čisti užitek. Edino, kar me je malce zmotilo, je optični bralnik prstnih odtisov pod zaslonom – včasih je malo počasen, kar zna včasih razjezit, če si tip človeka, ki hoče vse takoj.
Baterija in polnjenje: Plus in minus
Baterija je še eno področje, kjer Nothing ne razočara. 5000 mAh kapaciteta pomeni, da ti bo telefon zdržal cel dan, pa če si še tako zagret uporabnik. Hitro polnjenje pri 50 W je tudi pohvale vredno – od 0 do 100 v slabi uri je več kot solidno. Je pa tu en minus, ki ga bodo nekateri bolj občutili: brezžičnega polnjenja ni. Za nekoga, ki je navajen metat telefon na polnilno ploščico, je to mala bolečina, ampak za Nothing je to očitno ena od tistih stvari, kjer so rekli: “Eh, bo že.” In če sem iskren, pri tej ceni jim to zlahka odpustim.
Kamere: Dobre, a ne perfektne
Kamere so tisto, kjer se 3a in 3a Pro najbolj razlikujeta. Oba imata 50 MP glavno kamero, ki dela solidne fotke – barve so naravne, ozadje zna lepo zameglit pri bližnjih posnetkih, čeprav včasih malo pretirava z osvetlitvijo. Ultrawide kamera z 8 MP je pa bolj meh – ni slaba, ampak ni nič, kar bi te vrglo na rit. Razlika nastopi pri telefoto leči: 3a ima 2x optični zoom, 3a Pro pa 3x periskopski zoom, kar ti da malo več igre pri oddaljenih posnetkih in makro fotografiji. V praksi razlike med glavnima kamerama niso tako očitne, kot bi si morda mislil glede na ogromen “camera plateau” na Pro modelu. Ampak če si tip, ki rad zumira in eksperimentira, je Pro vsekakor boljša izbira.
Programska oprema in AI: Korak v pravo smer
Nothing OS 3.1 je še en razlog, zakaj ta telefon tako dobro funkcionira. Poleg že omenjene gladkosti animacij je tu še kup malih detajlov, ki jih opaziš šele, ko jih uporabljaš – recimo prilagajanje zaklenjenega zaslona, ki spominja na iOS, ali pa res dobra optimizacija za vsakdanje stvari, kot je swipe po notification baru. Nothing obljublja šest let posodobitev, kar je za ta cenovni razred naravnost noro – tri leta za Android in šest za varnostne popravke. Če to res izpeljejo, je to ena najboljših vrednosti na trgu.
Kar se tiče AI-ja, Nothing ni šel v neko divjo dirko z generativnimi modeli ali čudežnimi orodji za pisanje. Imajo pa eno zanimivo novost – Essential Key, poseben gumb na strani telefona, ki ga lahko dvojno pritisneš, da odpreš nekakšen “AI prostor”. Tam shranjuješ screenshot-e, zraven pa lahko posnameš še glasovne opombe, ki jih telefon transkribira in povzame – celo nastavi ti opomnike, če kaj omeniš. Ideja je kul, recimo za hitro shranjevanje infoja o koncertu ali kosilnici, ki ti jo je priporočil prijatelj. Problem? Ni večplatformno – torej vse ostane na telefonu, brez spletne verzije ali dostopa prek računalnika. Zaenkrat je to bolj zanimiv eksperiment kot pa nekaj, kamor bi res vrgel celo svoje življenje. In ja, gumb boš pritisnil po nesreči. Velikokrat.
Za koga je to?
Če povzamem, Nothing Phone 3a in 3a Pro sta za tiste, ki hočejo telefon, ki izstopa – tako po dizajnu kot po občutku – brez da bi za to morali prodati ledvico. Če primerjam z recimo iPhone 16e, ki stane 599 dolarjev in ponuja 60 Hz zaslon z eno kamero, je Nothing na papirju videti kot kraja stoletja. Trojne kamere, večji AMOLED zaslon, visok refresh rate, ogromna baterija – vse to za manj denarja. Ampak seveda, ni vse v cifrah. Če hočeš top igralne zmogljivosti ali brezžično polnjenje, boš morda moral pogledat drugam.
Meni osebno je ta telefon pustil eno veliko vprašanje: kaj bi Nothing naredil, če bi se lotil pravega flagshipa? Če že zdaj za ta denar ponudijo toliko, si ne morem kaj, da ne bi sanjal o Nothing Phone 3 z recimo Snapdragon 8 Elite čipom, brezžičnim polnjenjem in morda še bolj nabrušenimi kamerami. Če bo šlo tako naprej, bi znali resno premešat karte na trgu. Za zdaj pa – če iščeš nekaj svežega, drugačnega in presenetljivo dobrega za ta denar, je Nothing Phone 3a vsekakor vreden pogleda. Samo pazi, da ti ne zdrsne iz žepa, ker je res velik.
