Nvidia in OpenAI sta sklenila partnerstvo, ki naj bi v naslednjih letih prineslo postopno investicijo v višini do 100 milijard dolarjev. Cilj je gradnja ogromne infrastrukture z vsaj 10 gigavati računske moči, kar bo omogočilo treniranje naslednje generacije modelov umetne inteligence. Trg je reagiral hitro: delnice Nvidie so se ob novici dvignile za več kot 4 %.
Tekma za prevlado v umetni inteligenci je pravkar dobila novo poglavje. Nvidia, kralj grafičnih procesorjev, in OpenAI, najbolj izpostavljeno ime v AI industriji, sta napovedala sodelovanje, ki bo v zgodovini tehnoloških investicij težko dobilo primerjavo. V ospredju je številka, ki jemlje dih: 100 milijard dolarjev. A še bolj impresivna je obljuba o 10 gigavatih računske moči, kar je enakovredno porabi elektrike manjšega mesta – toda namenjeno zgolj treniranju nevronskih mrež.
Partnerstvo je formalizirano v t. i. pogodbi o načelu, ki predvideva, da bo Nvidia v naslednjih letih postopno vlagala v OpenAI, sorazmerno z napredkom pri gradnji nove infrastrukture. Prva faza naj bi se začela v drugi polovici leta 2026, ko naj bi zaživeli prvi veliki podatkovni centri, polni milijonov grafičnih procesorjev Nvidia. Čeprav številka “100 milijard” zveni kot enkratno nakazilo, je dejansko zgrajena na logiki postopnih vložkov: več sistemov, več denarja.
Zakaj vse to? Odgovor je preprost, a eksploziven: trenutna umetna inteligenca se duši v pomanjkanju računske moči. Čeprav podjetja, kot so Microsoft, Google in Amazon, gradijo svoje gigantske farme strežnikov, OpenAI potrebuje infrastrukturo povsem novega reda velikosti. Le tako lahko zasleduje vizijo “superinteligence” – nejasen, a vznemirljiv pojem, ki ga v Silicijevi dolini uporabljajo za modele, sposobne preseči človeške intelektualne meje.
Vse to pa odpira več vprašanj kot odgovorov. Energija za 10 gigavatov sistemov ne bo prišla sama od sebe. Postavlja se vprašanje, kako trajnostna bo takšna poraba in kdo bo poskrbel za to, da infrastruktura ne bo postala okoljski črni labod. Prav tako ni jasno, kakšen vpliv bo imela Nvidia v OpenAI, saj dogovor o lastniških deležih ni bil razkrit. Obenem se regulatorji po svetu že ozirajo k temu, kako bodo uravnavali koncentracijo moči, ki jo prinaša povezava med največjim proizvajalcem AI čipov in najvplivnejšim razvijalcem AI modelov.
Kljub temu so vlagatelji jasno pokazali, kaj si mislijo o zavezništvu. Delnice Nvidie so po objavi poskočile za 4,4 %, kar pomeni, da trg verjame v kombinacijo kapitala, strojne moči in programske inovacije. Partnerstvo tako ni samo tehnološki, ampak tudi finančni signal: če imaš GPU-je in idejo, prihodnost ti je naklonjena.
Zaključek: Sodelovanje Nvidie in OpenAI
Sodelovanje Nvidie in OpenAI je eden najbolj ambicioznih projektov v zgodovini računalništva. Če bo uspešno, bomo morda res gledali rojstvo infrastrukture, ki bo omogočila prvo pravo superinteligenco. A zaenkrat je to predvsem obljuba – obljuba, ki jo bo treba podkrepiti z energijo, regulacijo in ogromno mero zaupanja v to, da takšna moč ne bo šla v napačne roke.
Če je bil doslej AI “vroča tema”, je zdaj postal industrijski reaktor, ki ga bo težko ustaviti.
