Nvidia je predstavila nekaj, kar zveni kot ime novega pralnega praška – Nvidia Alpamayo. A gre za prvo umetno inteligenco za avtonomno vožnjo, ki ne le sledi pravilom, ampak dejansko razmišlja. Pustite to na jeziku za trenutek. Avto bo "razmišljal" o svojem naslednjem dejanju. To pomeni, da bo imel povprečen nov avtomobil na cesti kmalu višji IQ od povprečnega udeleženca v prometu. In kar je najbolj strašljivo – verjetno bo imel tudi več etike.
Stvar je sledeča: Jensen Huang, izvršni direktor Nvidie in človek, ki nosi usnjene jakne bolje kot večina rock zvezd, je z nasmeškom na obrazu povedal brutalno resnico. V novi enačbi avtomobilizma je mogočni Mercedes-Benz degradiran na raven “aplikacije” na njihovem čipu. Zaradi njihove Nvidia Alpamayo umetno inteligenčne rešitve. A razumete, kaj to pomeni za industrijo? Ponos nemškega inženiringa, simbol statusa, zaradi katerega se na Balkanu prodajajo ledvice in jemljejo krediti za tri generacije, je nenadoma na nivoju Candy Crush sage na vašem pametnem telefonu.
Realnost je surova: Strojna oprema (možgani) je Nvidijina, pamet (software – Nvidia Alpamayo) je Nvidijina, Mercedes pa prispeva… no, udobno usnje na sedežih, ambientno osvetlitev in tisto bleščečo zvezdo na pokrovu motorja. Kot sem cinično napovedoval že nekaj časa: evropska avtoindustrija postaja zgolj prestižni izdelovalec pločevine za ameriške računalniške gigante. Če to ni streznitev za Wolfsburg, Stuttgart in München, potem ne vem, kaj je.
Ampak genialnost – ali pa popolna norost – te nove tehnologije se skriva v detajlih delovanja. Kako torej ta “Nvidia Alpamayo” (ali natančneje, Nvidijin end-to-end generativni AI model) dejansko deluje in zakaj je to takšen kvantni preskok?
Do sedaj so avtonomni sistemi delovali na podlagi ročno napisanih pravil: “Če vidiš rdečo luč, ustav.” “Če vidiš pešca, zaviraj.” To je super, dokler se ne zgodi nekaj nepredvidljivega – recimo krava na avtocesti ali pijan kolesar v krožišču. Nvidijin novi pristop “sistemske rešitve” – Nvidia AlphaMo – pa temelji na generativni umetni inteligenci. Sistem se ne uči pravil, ampak se uči vožnje z opazovanjem milijonov ur videoposnetkov resničnih situacij. Podobno kot se ChatGPT uči jezika z branjem interneta, se ta AI uči “jezika prometa” z gledanjem ceste. In zadeva je že ravita in v produkcijski fazi.
Sistem “vidi” sliko s kamere in neposredno “generira” napoved naslednjega dejanja – zasuka volana ali pritiska na zavoro. Avto dejansko razvije intuicijo. Ker pa nihče pri zdravi pameti ne zaupa popolnoma stvari, ki se uči sama (upravičeno, poglejte samo najstnike za volanom), so pri Nvidii zraven namontirali še “klasični AV stack” kot varovalko. Imamo torej dva sistema. Eden je genialen, drzen in kreativen umetnik vožnje, drugi pa je ziheraški birokrat, ki preverja vsako njegovo potezo, da ne bi povozil sosedove mačke. To je dobesedno edina “velika koalicija” na svetu, ki bo dejansko delovala učinkovito.
Kaj to pomeni za prihodnost? V roku desetih let to ne bo več dodatna oprema za bogate. Ta tehnologija bo postala standard, tako kot so danes ABS zavore ali zračne blazine. Vsak nov avtomobil, ki bo zapeljal s tekočega traku čez desetletje, bo v osnovi superračunalnik na kolesih, ki ga poganja AI. Vožnja brez te asistence bo postala družbeno nesprejemljiva, kot je danes kajenje na letalu.
In da ne pozabimo na infrastrukturo, ki to omogoča. Jensen je napovedal novo arhitekturo čipov Vera Rubin. Ti sistemi so tako brutalno zmogljivi in učinkoviti, da se podatkovni centri hladijo s toplo vodo pri 45°C. Nvidia hladi svoje superračunalnike s toplo vodo in ne potrebuje potratnih “chillerjev”. Medtem pa mi v lokalnem zdravstvenem domu ne znamo ohladiti čakalnice brez investicije, ki traja 15 let in stane trikrat preveč. Medtem ko mi še vedno debatiramo o tem, ali je elektrika čarovnija ali ne, Jensen gradi tovarne, ki so v bistvu gigantski roboti.
Tudi nemški Siemens se je priključil zabavi. Nemčija se očitno zaveda, da če ne moreš premagati tistega, ki ti koplje poslovni grob, mu vsaj pomagaj držati lopato, da bo šlo hitreje in bolj učinkovito. Tovarne prihodnosti bodo upravljali “agentni inženirji”. To niso ljudje. To so AI agenti. Kar je morda slaba novica za tradicionalne sindikate, je pa odlična novica za produktivnost, saj AI agent ne rabi odmora za kavo in zagotovo ne krade materiala iz skladišča za popoldanski “fuš”.
Zaključek: svet čudežev v letu 2026
Svet z nezadržno hitrostjo drvi v dobo “fizične umetne inteligence”, kjer se roboti učijo od robotov in kjer avtomobili dejansko razumejo svet okoli sebe bolje kot mi. Jensen Huang je optimistično napovedal, da bo ta tehnologija v določenih oblikah na cestah v ZDA že v prvem kvartalu, v Evropi pa v drugem.
Pri nas v Sloveniji pa bomo to verjetno dočakali okoli leta 2035. Takrat bomo namreč končno ustanovili državno komisijo, ki bo po petih letih študij ugotovila, da “razmišljujoč avto” ni skladen s slovensko folkloro, ker pri nas na cesti pač tradicionalno ne razmišljamo preveč, ampak vozimo na pamet in jezo. Do takrat pa srečno pot v prihodnost. In če nimate v lasti Nvidijinih delnic, si za božjo voljo vsaj dobro privežite varnostne pasove. Vožnja bo divja.
