Ironija prihajajoče dobe je popolna: bolj ko postajamo digitalni in AI, dražje se bo plačevalo tiste, ki znajo ostati brutalno analogni. Umetna inteligenca bo poskrbela, da bo povprečnost postala brezplačna, pristen človeški stik pa bo postal najdražji luksuz na trgu. Algoritem vas ne bo zamenjal zato, ker je pametnejši od vas, ampak zato, ker ste vi postali dolgočasni. Naj razložim!
Že leta 2010, ko smo se še vsi navduševali nad tem, da telefon ve, kje smo (danes nas to spravlja v grozo), sem imel teorijo. Preprosto, skoraj banalno teorijo, ki pa se danes, ko vsi paničarijo zaradi umetne inteligence (AI), kaže kot edina resnica. Imenoval sem jo paradoks “Silicijeva dolina proti kmečki pameti”.
Američani bi rekli Jetsons proti Flintstones, a ker nismo v risanki, dajmo to prevesti v našo realnost: bolj ko tehnološko postajamo sterilna, digitalna in “pametna” družba, bolj bodo zmagovalci tisti, ki bodo znali ohraniti lastnosti, ki smo jih imeli, ko smo se še pogovarjali v živo ob šanku.
Tehnologija bo vse spremenila v “commodity” (beri: ničvredno ropotijo)
Danes vsi govorijo o AI revoluciji. O tem, kako bo ChatGPT zamenjal programerje, pisce, birokrate. In imajo prav. Ampak tisto, česar večina ne dojame, je, da tehnologija pravzaprav vse spremeni v potrošno blago. Ko lahko vsak povprečnež s pomočjo AI sprogramira aplikacijo v treh minutah, koda ni več prednost. Koda postane to, kar je danes kitajska plastika – poceni in dostopna vsem.
Kaj torej ostane? Ostane tisto, česar algoritem ne more sprogramirati. Ostane “stara šola”. Ostane tista “analogna” sposobnost, da nekoga pogledaš v oči, mu stisneš roko in ga dejansko poslušaš, ne da bi vmes gledal na uro ali telefon. V svetu, kjer bomo gene urejali kot Word dokumente in brisali bolezni s copy-paste metodo, bo največja tržna niša postala – biti človek.
Če se danes ukvarjate s poslom, kjer je treba dejansko komunicirati z ljudmi, sedite na rudniku zlata. Vse ostalo bo namreč opravil softver. Tisti, ki bodo znali biti “najbolj ljudje” v svetu robotov, bodo zmagali. To je edina prava revolucija. Vse ostalo je samo hitrejši procesor za procesiranje naše kolektivne neumnosti.
Algoritem si ti – in to boli bolj kot resnica
In ko smo že pri neumnosti. Ena mojih ljubših zabav zadnje čase je poslušanje ljudi, ki jamrajo čez algoritme. “Facebook je toksičen,” pravijo. “TikTok poneumlja mladino.”
Naj vam nalijem čistega vina: Algoritem ni neki zlobni stric iz Bruslja ali Silicijeve doline, ki vas želi uničiti. Algoritem je vaše ogledalo. Algoritem si ti.
Če na spletu iščete prepire, teorije zarote in idiote, vam bo algoritem serviral točno to. Algoritem samo eksponentno potencira to, kar v resnici ste. In če smo iskreni, sodeč po stanju v naši državi, je lep del naših rojakov precej patoloških.
Mi smo tisti, ki smo si s svojo pasivnostjo in “kliki” izvolili politiko, ki spominja na resničnostni šov. Imamo vlado, ki komunicira tako bizarno, da bi jo morali predvajati v kakšni tragikomediji. Ampak hej, to je naš algoritem. Mi smo ga nahranili. Ne krivite ogledala, če je slika grda.
Zakaj bo “fušanje” postalo elitna storitev
Poglejte primer našega famoznega avtomehanika ali zdravnika. Imamo vrhunske strokovnjake, ki v uradnem sistemu ne morejo dihati, ker jih duši birokracija, zato popoldne “fušajo”. Zakaj ljudje rinejo k njim v privatne garaže in ordinacije? Ne samo zato, da bi preskočili čakalno vrsto, ki je daljša od tiste za iPhone.
Ampak zato, ker tam dobijo človeka. Dobijo odnos. V prihodnosti bo “uradni servis” – naj bo to zdravstvo ali upravna enota – postal popolnoma avtomatiziran, hladen sistem, kjer te bo obravnaval AI chatbot. To bo tisto “javno kubansko zdravstvo”, o katerem govorim. Elitna storitev, za katero se bo plačevalo suho zlato, pa bo tista, kjer se bo s tabo ukvarjal človek iz mesa in krvi. Kjer te bo nekdo vprašal “kako si” in ga bo to dejansko zanimalo.
Evropska miselnost je vedno cenila kakovost pred kvantiteto. In ravno tu je naša priložnost. Američani bodo naredili najboljši AI, Kitajci ga bodo naredili najceneje, mi pa lahko ponudimo tisto, kar oboji pozabljajo – dušo.
Zaključek: Urejanje IQ-ja pred urejanjem genov
Tehnologija je multiplikator. Če si pameten in uporabiš AI, postaneš genij. Če si idiot in uporabiš AI, postaneš samo nevarno hiter idiot. In glede na to, kar vidim okoli sebe – od gospodarstva, ki ga dušimo z davki , do politike, ki ne razume osnov ekonomije – se bojim, da nam tehnologija sama po sebi ne bo pomagala.
Morda bi morali, preden začnemo s CRISPR tehnologijo urejati gene, najprej glasovati za to, da se našim odločevalcem “zeditira” IQ na neko spodobno številko. Do takrat pa si zapomnite: Ne skrivajte se za tehnologijo. Bodite “analogna motnja” v digitalnem svetu. Bodite človek s kmečko pametjo v svetu umetne inteligence. To je vaša edina konkurenčna prednost, ki vam je ne more vzeti noben algoritem.
Svet se vrti naprej, z nami ali brez nas. In če ne bomo spremenili miselnosti v glavah, nam tudi vsa umetna inteligenca tega sveta ne bo pomagala splezati iz te naše butalske realnosti.
