Podpeč – Urbani mostiščarji

Prevažali so se v čolnih, izdolbenih iz debel, imenovanih drevaki, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. A žal takrat še niso poznali slastnih tort in drugih sladic, ki jih ponujajo v istoimenski Kavarni Mostiščar. Res pa je, da so že takrat lahko uživali v umirjenosti okolice, ki jo ponuja Ljubljansko barje, kjer so živeli. In tudi mi smo lahko priča prijetnemu okolišu in slastnim razvadam, če se iz prestolnice zapeljemo po avtocesti proti Vrhniki in jo zapustimo že pri izvozu za Brezovico . Nato se na križišču obrnemo na levo proti Vrhniki, kjer po dobrem kilometru še enkrat zavijemo levo za Podpeč čez Vnanje in Notranje Gorice ter prispemo do Podpeči, kjer zagledamo na glavnem križišču trgovski center Mercator, kjer je Kavarna Mostiščar. Če želimo o življenju mostiščarjev izvedeti več, si priskrbimo knjigo Bobri avtorja Janeza Jalna, si izberimo prijeten kotiček v kavarni ter si za popolno spojitev s to starodavno kulturo naročimo torto Mostiščar z okusom vanilije, delci čokolade, piškotom in jagodami. Njam …

Gori, doli, naokoli
… in še požirek njihove posebne podpeške kave, narejene iz ječmena z dodatkom ruma, nam nakazuje našo novo smer − proti Podpeškemu jezeru, seveda! Zato se zapeljimo do naselja Jezero, kjer se južno od naselja nahaja močvirna ravnica Zajezero. Ta močvirna ravnica in kraško jezero sta razglašena za naravni spomenik z namenom, da bi se ohranila kot redki naravni vrednoti. Jezero je skoraj popolnoma okroglo. V premeru dosega okoli 130 metrov. Njegova posebnost je, da dobiva vodo iz sedmih površinskih kraških izvirov, odteka pa podzemsko, skozi globok lijak. Doslej so mu izmerili 51 metrov globine, s čimer je eno najglobljih naravnih jezer v Sloveniji. Domačini v povezavi z njim poznajo legendo o zmaju, ki pravi, da sega voda daleč pod zemljo. V njej leži strašen zmaj, po domače “lintvern”, ki ima glavo pod cerkvico sv. Ane, rep pa mu sega daleč pod Krim. In kadar z njim zamahne, nastane povodje. Tu je tudi gozdna učna pot, ki povezuje vse skupnosti in ustanove Ljubljanskega barja. Poleti je ob jezeru urejeno kopališče, možen je tudi ribolov. Iz Jezera vodi planinska pot do Planince, od koder se odpira čudovit razgled na Barje in njegove osamelce, zato zavihajmo rokave in se podajmo proti vrhu, kjer stojita znamenita cerkvica sv. Tomaža in tomišeljski lovski dom Krimskega odreda NOV in POS. Na poti si lahko ogledamo tudi Ledeno jamo, a če se želimo spustiti vanjo, se moramo vnaprej dogovoriti s pooblaščenim vodnikom, zato je najboljše, da navežemo stik s TIC Brezovica, kjer nam bodo posredovali potrebne informacije. In nato naprej z našo dogodivščino, saj nam okolica ponuja veliko zanimivih možnosti.

Popoldanske impresije
Poleg Planince, ki zahteva malo več fizične pripravljenosti, se v Podpeči začenjajo lepe izhodiščne točke za obisk barjanskih osamelcev: Svetega Jožefa, Žalostne gore, Svetega Lovrenca in Svete Ane. Izberimo slednjo, manj zahtevno pot, primerno tudi za najmlajše, saj je od Kavarne Mostiščar do njenega vrha le 30 minut hoje. Na vrhu si lahko ogledamo cerkev svete Ane, ki je sezidana na temeljih stare gotske cerkve in je iz konca 16. oziroma začetka 17. stoletja. Nato spust navzdol in nazaj do našega vozila, kjer na poti proti domu naredimo ovinek in se zapeljimo do Vrhnike. Tam umirimo svoje misli ob ogledu razstave Borisa Selana v Galeriji Cankarjevega doma. Avtorja olj na platnu poznamo ne le kot odličnega grafičnega oblikovalca, marveč tudi kot odličnega kiparja, risarja, slikarja in likovnega ustvarjalca, zato izkoristimo priložnost in si oglejmo njegove Impresije solin in morja, ki so tu razstavljene do 25. aprila. Če ne uspemo pravočasno obiskati galerije, ki je odprta od ponedeljka do petka le od 10. do 15. ure, nam Vrhnika ponuja kar nekaj gostiln, kjer bomo lahko ponovno napolnili svoje “baterije”. Pri izboru ne bomo zgrešili, če se ustavimo v Gostilni in pizzeriji Boter v samem središču, ob Tržaški cesti. Njihove pice iz krušne peči so izvrstne, najbolj pa slovijo po morski, capriciosa in calzone pici. Kuharji so pravi mojstri, mi pa se lahko sami prepričamo o dovršenem razmerju med testom in nadevom, ki ga “Botri” ponosno izpostavljajo kot svojo prednost. In nato je pred nami samo še ena pot, pot proti domu.