Če vam je Polaroid Flip samo še ena retro kamera, potem... niste čisto dobro prebrali. Gre za tehnološko posodobljen poklon analogni umetnosti, s štirimi lečami, sonarjem (ja, prav ste prebrali) in aplikacijo, ki vam končno dovoli, da se vmešate v zakon svetlobe. Vprašanje ni, če ga želite. Vprašanje je: zakaj ga še nimate?
Poglejmo resnici v oči — če ste kdaj stali sredi žura, v eni roki držali pivo, v drugi pa iPhone z deset tisoč shranjenimi slikami, se zagotovo spomnite, kako je bilo, ko je fotka iz kamere prišla ven. V fizični obliki. Vse naenkrat. S šumom, vonjem in barvami, ki so bile, no, edinstvene. Ne filtrirane. Samo… tam. Polaroid Flip!
Polaroid Flip se tu ne igra z nostalgijo. Ne vsaj ne samo. To je kamera, ki spoštuje analogni koren, a ga brez sramu nadgradi z rešitvami, ki bi jih prej pričakovali pri Tesli kot pa pri instant aparatu.
Sonar in štiri leče? Ne, ni znanstvena fantastika.
Glavna zvezda Polaroid Flip-a? Sonar. Da, zvočni valovi za ostrenje. Ker zakaj bi premikali leče, če lahko kamera sama izmeri razdaljo in izbere eno izmed štirih fiksnih leč? Vsaka pokriva drugo razdaljo — od “daj mi selfie” do “tamle čez cesto”.
Rezultat? Vedno ostra slika. Brez zamujenih trenutkov, brez napačne cone ostrenja, brez… frustracij. Tehnologija, ki jo je Polaroid prvič eksperimentiral že v 80-ih, je zdaj dobila novo življenje. In to življenje ima precej dobre gene.
Oblika: kot bi Darth Vader hodil na plažo v Miamiju
Polaroid Flip ni samo pameten. Je tudi lep. Tista vrsta industrijskega dizajna, ki ti takoj vzbudi željo, da bi ga nosil s seboj. Ne, da bi ga dal v torbo — nosil, kot dodatek. Zložljiv pokrov, ki postane bliskavica. Ročaj, ki skriva baterijo. Tipke? Tri. Veš, da so tam. In to je dovolj.
Tudi aplikacija preseneti. Ne zato, ker obstaja (danes imajo aplikacijo še pametne klopi), ampak ker dejansko ni zanič. Lahko prilagajaš osvetlitev, čas, zaslonko. Lahko ga uporabljaš kot daljinski sprožilec. Lahko… se igraš.
Stara duša, novi problemi
No, da ne bo vse samo cvetje. Flip uporablja klasične i-Type in 600 filme. Kar pomeni 2 $ na fotko. In ne, to ni napaka v decimalni vejici. Je drago. Je kapricasto. Ampak je tudi del čara. Če si pripravljen odšteti evro in pol za dober espresso, lahko verjetno odšteješ dva za fotografijo, ki bo trajala.
Fujifilm Instax je cenejši, bolj zanesljiv, bolj… japončkast. Ampak če želite pravi statement piece, nekaj, kar bo vzbudilo pogovor, nekaj, kar diši po kemiji in spominih — potem Flip nima prave konkurence.
Tehnična pornografija (za ljubitelje specifikacij)
- Sistem leč: Štiri fiksne leče za različne razdalje, sonarno ostrenje
- Film: i-Type in 600
- Aplikacija: Bluetooth, USB-C, ročne nastavitve
- Iskalo: končno dovolj veliko, da vidiš, kaj boš ujel
- Gumbi: trije. Samo trije.
- Teža: skoraj 1 kg – ni za v žep, je pa za resno zabavo
- Cena: 200 $/€ (telo kamere). Barvne različice prihajajo. Red in Blue edition kmalu.
Sklep: Najboljši Polaroid v desetletjih?
Da.
Če bi Steve Jobs naredil Polaroid, bi bil to Flip.
Če bi Kubrick snemal filme z instant kamero, bi bila to Flip.
Če mislite, da je Instagram vse, kar potrebujete za fotografijo, potem Flip ni za vas. Če pa želite nekaj, kar je resnično, mehansko, a pametno kot vaša mačka… potem Flip čaka samo še na en klik. Vašega sprožilca. In ceno okoli 200 evrov.
