Prava ljubezen je poredna. Prava ljubezen je, ko si z nekom popolnoma sproščena in počneta skupaj neumnosti, ki jih ne bosta več z nikomer drugim.
Je počasen ples v kuhinji, kar tako brez razloga. Je žgečkanje in smejanje do solz. Je pitje šampanjca pod odejo, z debelimi nogavicami na nogah, sredi poletja. Je nenavadna in včasih smešna, je nekaj, česar nobeden od vaju ne razume, ampak ne moreta si kaj, da ne bi uživala v njej, z vsem svojim bitjem. Je nekaj, kar oba sprejemata, to, da sta vajini življenji popolni, ker sta drug z drugim, takšna, kakršna sta. Odštekana na vajin način.
PRAVA LJUBEZEN SLIŠI. Je radovedna. Spodbuja vaju, da raziskujeta skrivnosti drug o drugem in vsakič, ko odkrijeta nov del – enega ali drugega –, se zaljubita še močneje. Dajeta občutek, da sta drug za drugega popolna. Tudi ko se iz tebe vsuje plaz besed, te posluša, ker raje sliši tvoj glas, ko govoriš o svojih strasteh, sanjah, upanju, ljubezni, kakor da bi poslušal kogarkoli drugega, tudi sebe.
PRAVA LJUBEZEN PREIZKUŠA. Ob nesmiselnih debatah, o stvareh, za katere že med prepirom pozabita, kaj sploh so, in se sprašujeta, zakaj se sploh prepirata. S smehom si priznata, kako neumno sta se vedla. Prepiri nimajo nobene povezave z vama, ker to, kar sta drug drugemu, nikoli ne izgine, tudi ko sta utrujena ali jezna, ne.
To, kar si pomenita, ostane v vaju, in tega nihče ne more spremeniti, niti življenje samo, vidva ostajata!
PRAVA LJUBEZEN SE TRUDI razumeti stvari, ki jih misli druga oseba in jih tvoj um ne ve, s tem se navdihujeta. Sprašuješ, kako si lahko našla nekoga, s katerim se tako dopolnjuješ, da njegove pomanjkljivosti dopolnjujejo tvoje. Zaradi razlik se ljudje po navadi razidejo, a v pravi ljubezni jih te le še bolj povežejo.
Vse njegove nepopolnosti in ljubezen se sestavijo v čudovito majhno zmedo in ta zmeda se popolnoma prilega v razpoke v tvojem srcu, ki jih nikoli nisi znala zapolniti, niti jih ni znal nihče drug. Prava ljubezen napolni te razpoke tako, da ne bolijo. Kljub temu, da jih ne pozabiš, da so obstajale. ON ti je sestavil vse črepinje v srcu v popolno srce, ki bije samo zanj. Prava ljubezen ti dovoli, da se spomniš preteklosti in tega, kako hudo ti je bilo, kako težko je bilo najti pot od tam. Spomini ti pustijo izkušnje. Hvaležna si ji za to, kar imaš zdaj, ta trenutek, da si našla njega in njo.
PRAVA LJUBEZEN ti pove, kdaj dati drugemu občutek, da bo nekaj bolje, še preden sploh veš, da je nekaj narobe. Preprosto veš! Oseba, ki ti pomeni ves svet, te ne želi obremenjevati s svojimi problemi, želi te preslepiti, da je vse v redu, a ti preprosto veš, da ni. Tvoj šesti čut ti pove, da te potrebuje. Ne siliš vanj, ampak mu daš vedeti, da si vseeno tam zanj, če bo potreboval tvojo dlan.
PRAVA LJUBEZEN ŽELI POMAGATI. Je skrb za drugega, ko mu želiš pomagati, bolj kakor si je pripravljen pomagati sam. Včasih ga ljubiš bolj, kot ljubi sebe, ker zate je to, da ga ljubiš, čisto preprosto in zaradi tega ti bo ljubezen vračal, te ljubil. Ljubezni, ki ti jo izkazuje, ne boš mogla vedno “vrniti”. A v tistem trenutku, ko bo pozabil ljubiti sebe, kakor ljubi tebe, boš tam ti, da ga opomniš, da je vreden ljubezni. Močno ga objemi in mu povej, da boš vedno z njim, ne glede na vse orkane, ki bodo prišli na vajino pot.
PRAVA LJUBEZEN JE ZDRAVILNA. Prava ljubezen je, ko vidiš nekoga v njegovi ranljivosti, na najnižji točki, in ti dovoli v svoj poteptani svet ter sprejme tvojo roko, da mu pomagaš, da se vrne. Ker prava ljubezen ni sebična, ve, da je tam nekdo – on, za katerega ne bi niti enkrat pomislila, ali mu boš pomagala ali ne, zmeraj mu boš, ker ti pomeni več kakor življenje samo. Skrb za njega je naravna, kakor dihanje.
Prava ljubezen je nerazložljiva. Ne veš, zakaj se zgodi, kako, in ne moreš nikogar naučiti, kako jo najti ali jo živeti. Preprosto je! Če je še nisi našla, verjemi, ko jo boš, boš lahko razvozlala vse njene skrivnosti – z njim/njo.
