Intriga očeta, ki mu hčer odreče pokorščino, spopad dveh rivalov podzemlja in med njima kolebajočega varuha javnega reda ter soočanja treh (raz)očaranih dam – ta žgečkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe na začetku 18. stoletja. V SNG Nova Gorica bodo 23. marca na oder premierno postavili Beraško opero, največkrat izvajano delo tedanjega časa. Spodbudila je tudi številne priredbe in predelave, med njimi sta najbolj znani Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (1928) ter modernistična glasbena adaptacija Benjamina Brittna (1948), omeniti pa velja tudi politično angažirano (neglasbeno) dramo češkega dramatika Vaclava Havla (1978) in Opero Wonyosi nigerijskega nobelovca Wola Soyinka (1977).
Peachum, ki vodi preprodajo ukradene robe in hkrati ovaja roparje, je ogorčen, saj se hčer Polly njegovi volji navkljub poroči z Macheathom, šarmantnim bonvivanskim šefom mafijske tolpe. Bes porodi maščevanje in z razkritjem, da je Macheath obljubil poroko tudi Lucy, noseči hčeri upravnika zapora, Peachum sproži lov, v katerem je ključno vlogo izdajalke pripravljena odigrati nekdanja ljubica Jenny, ena izmed mnogih prostitutk, s katerimi je Macheath preživljal radostne noči …
PREBERITE ŠE: Filmski festival Kurja polt 2017
John Gay je svojo Beraško opero sklenil z mislijo: “V toku igre ste imeli priložnost opaziti takšno podobnost med navadami višjega in nižjega sloja, da se je težko odločiti, ali fini gospodje posnemajo cestne razbojnike ali cestni razbojniki fine gospode.” Bertolt Brecht je dilemo radikaliziral: “Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?” In prav ta krilatica nas spodbuja k odločitvi, da se soočimo z vivisekcijo današnje družbe v besedilni priredbi in režiji Vita Tauferja, s songi Iztoka Mlakarja in glasbo Aleksandra Pešuta – Schatzija.
Več informacij:
sng-ng.si
