Evropski avtomobilski trg je letos doživel simbolni, skoraj zgodovinski premik: priključni hibridi (PHEV) so prvič prehiteli dizelske motorje. Če je bil dizel še pred desetletjem tako rekoč nedotakljiv, danes zaseda komaj četrto mesto in se zdi, kot da pospešeno polzi proti obrobju avtomobilskega sveta. V prvih desetih mesecih leta 2025 je tržni delež dizla padel na komaj 8 odstotkov, medtem ko PHEV - Plug-in hibridi že dosegajo 9,4 odstotka in samozavestno prevzemajo njegovo nekdanjo pozicijo.
Plug-in hibridi?! Da je dizel izgubljal sapo, je postalo jasno že pred leti. Najprej so ga prehiteli bencinski motorji, nato samopolnilni hibridi, potem celo električarji – in vsaka stopnička navzdol je bila še en opomin, da dizelska dominacija ne bo večna. Tudi tisti, ki so ga nedavno zagovarjali kot “najbolj racionalno izbiro”, danes tiho priznavajo, da zgodba postaja vse bolj nostalgična.
Zakaj Evropa zapušča dizel?
Razlogi za ta zaton so različni, a prepleteni v dokaj logično celoto. Evropa je s strogimi emisijskimi omejitvami postavila okvir, v katerem se dizel preprosto ne počuti več doma. Tehnološko zahteven razvoj, kompleksen nadzor izpustov, povezani stroški – vse to je proizvajalce preusmerilo v elektrifikacijo, ki je postala ne le nuja, ampak tudi posel. Dizel je bil iz kompaktnih in mestnih razredov skoraj izbrisan; modeli, ki so nekoč sloveli po varčnih malih TDI-jih in dCi-jih, danes ponujajo hibridne rešitve, električne alternative ali pa zgolj izpopolnjene bencinske motorje.
K temu velja dodati tudi kolektivni spomin, ki ga je pustil dieselgate. Afera je močno omajala zaupanje in ustvarila stigmo, ki dizla v javnosti ni nikoli več zapustila. Ko temu prištejemo še državne spodbude za hibridna in električna vozila ter dejstvo, da se bliža leto 2035 – simbolična točka, ko naj bi EU prepovedala prodajo novih vozil z notranjim izgorevanjem –, postane popolnoma jasno, zakaj dizel polzi s piedestala.
Od vrhunca do padca: kratka kronologija dizelske drame
V začetku 2010-ih je bil dizel praktično standard. Več kot 50 % vseh novih registracij? Samoumevno. Danes pa njegovi tržni deleži padajo hitreje kot bitcoin po tvitu.
-
2017 – bencinski motorji prehitijo dizle.
-
2021 – prvič jih prehitijo tudi samopolnilni hibridi.
-
2022 – električni avtomobili premagajo dizle.
-
2025 – priključni hibridi prehitevajo dizel in ga potiskajo na četrto mesto.
V prvih desetih mesecih leta 2025 imajo dizli le 8 %, PHEV pa 9,4 % tržnega deleža. Razlika je jasna, trend še bolj.
Vzpon hibridov kot nove evropske klasike
Medtem pa se hibridi vzpenjajo v ospredje. Z več kot tretjinskim tržnim deležem (34,7 %) v regiji EU+EFTA+UK so postali nova evropska klasika – kompromis med učinkovitostjo, praktičnostjo in ekološkim diskurzom, ki ga narekujejo časi. Električarji rastejo počasneje, a vztrajno, zlasti zaradi vse širše ponudbe. Renaultov novi električni Twingo in Volkswagnov prihajajoči ID. Polo sta jasen dokaz, da se bitka za dostopne električne avtomobile šele začenja.
Električna prihodnost je pred vrati
Električna vozila bodo v naslednjih letih pridobivala še hitreje — tudi zaradi novega vala cenovno dostopnih kitajskih modelov in ambicioznih projektov evropskih proizvajalcev.
Renault je že predstavil novega Twinga E-Tech, Volkswagen pa pripravlja ID. Polo, ki bo na ceste zapeljal prihodnje leto. Leta 2027 pričakujemo še cenejši, povsem vstopni model, ki bi lahko postal “novi ljudski avto”.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Čeprav dizel ne bo izginil čez noč – ne nazadnje ima še vedno pomembno vlogo v dostavnih vozilih, na dolgih relacijah in med uporabniki, ki prevozijo veliko kilometrov –, je jasno, da se njegova zlata doba končuje. Evropa se premika naprej, proti tišjim, učinkovitejšim in bolj elektrificiranim cestam, kjer bo dizel ostal predvsem simbol minule ere in zanimiva opomba v zgodovini mobilnosti.
