"Ne predajte se strahu. Če to storite, boste izgubili vez s srcem." - Paulo Coelho
Za nekatere je lahko zveza enaka “hladnim, vlažnim rokam smrti” (hvala Hydu iz serije Oh, ta sedemdeseta za ta čudovit opis). Biti v zvezi zanje pomeni biti dobesedno zvezan! K oltarju. S kablom. Zraven na eni strani stoji strašljiv tast, na drugi tašča. In če pomislite na tak scenarij, je najbrž smiselno, da zbežite iz odnosa (ali vsaj od strašljivega tasta).
Medtem ko si ljudje, ki imajo težave z zavezanostjo, želijo izkusiti ljubezen, pa jim neznosni strah pred morebitnim neuspehom, skupaj s splošno tesnobo, preprečuje, da bi v razmerju ostali dlje časa.
Predhodno nerealizirano ali neuspešno razmerje lahko pusti človeku trajne brazgotine in kot oblika samoohranitve se pojavi odpor do vstopa v novo zvezo. Potencialni scenarij, da bi bili zavezani nekomu drugemu, sproži strah pred zavrnitvijo ali izgubo, ki ju predhodne neprijetne izkušnje samo še dodatno podkrepijo. V nekaterih primerih pa je odpor pred zavezanostjo lahko posledica negotove navezanosti iz otroštva. Kakšen odnos je imela oseba s svojimi starši kot otrok, veliko pove o tem, kakšne odnose bo imela oseba z drugimi v odraslem življenju.
Zavezanost in negotova navezanost
Poglejmo si tri najpogostejše tipe negotove navezanosti!
1. Strah in izogibanje: radi bi bili v razmerju, vendar jih je strah bolečine.
2. Izogibajo se zavrnitvi: zanikajo potrebo po odvisnosti in/ali, da bi bil kdo odvisen od njih.
3. Vznemirjenje in zaskrbljenost: bojijo se enostranskega razmerja.
Čeprav je te vrste psiholoških blokad težko premagati, jih je mogoče ublažiti. Zapisovanje strahov, komunikacijskih vzorcev, mehanizmov za spoprijemanje z njimi iz spominov na otroška leta, so lahko ključnega pomena za razumevanje in premagovanje travm. Pogosto je potrebno poiskati strokovno pomoč, zlasti, če je samopomoč neučinkovita.
Zavezanost in tesnoba
Poleg strahu, ki ga povzroča negotova navezanost, lahko občutki vznemirjenja oziroma navdušenja osebo včasih prestrašijo, da zbeži od možnega razmerja. Ker to čustvo sproži enak fiziološki odziv kot tesnoba (epinefrin se sprosti kot odziv na vznemirljive in grozljive stvari), si ga lahko pogosto razlagamo kot negativno čustvo.
Na primer: tisto, kar bi se eni osebi zdelo kot navdušenje, bi dejansko lahko druga oseba občutila kakor paniko ali tesnobo. To je lahko zelo moteče za nekoga, ki si želi izkusiti ljubezen, vendar si ne zna pomagati in ob čustvih, mislih, ki jih ima v trenutku v sebi, odreagira negativno.
V drugi obliki tesnobe v odnosih, si oseba želi imeti partnerja, ampak ne zna uravnotežiti te želje s svojo željo po neodvisnosti. Na koncu se lahko celo odloči, da bo ostala samska.
Čeprav je te težave težko obvladati, jih je vsekakor mogoče reševati produktivno. Poiščite pomoč, če se vi ali nekdo, ki ga poznate, sooča s čim takšnim, in vedite, da je veliko ljudi, ki so šli skozi podobne situacije. Naj vas ne bo strah.
