Raziskave dokazujejo, koliko dni počitnic potrebujemo, če želimo dočakati visoko starost?

Američani recimo, si počitnice privoščijo preredko. Študija ameriškega potovalnega združenja je namreč pokazala, da je v letu 2018 ostalo neizkoriščenih 768 milijonov dni dopusta. Novejši podatki po drugi strani kažejo, da povprečni Američan leta 2021 ni izkoristil kar 9,5 dni dopusta. Čeprav se morda zdi, da je to le nekaj dodatnih dni tu in tam, se lahko posledice pretiranega dela izrazijo na vašem zdravju.

»Če si ne vzamete dopusta, z namenom da bi odšli na oddih ali pa le preprosto počivali, lahko pride do preobremenjenosti in izgorelosti,« je prepričana psihoterapevtka Joyce Marter.

Nedavna študija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je namreč pokazala, da sta prekomerno delo in izgorelost prispevala k več kot 745.000 smrtim v samo letu dni. Za primerjavo: to je več kot dvakrat več od števila Američanov, ki so umrli zaradi COVID-19 v prvem letu pandemije.

Preveri tudi

Zdravje

6 tihih simptomov, ki vas opozarjajo na možnost srčnega infarkta

»Tako kot športniki potrebujejo odmore od telesne vadbe, so počitnice ključnega pomena za zdravje, saj prekinejo krog stresa,« svari Erin Engle, psihologinja v Irving Medical Centru na Univerzi Columbia. Stres je običajen življenjski spremljevalec, a vsakodnevno spopadanje z njim lahko pusti dolgoročne posledice na našem zdravju. Sploh če stresnega kroga nikdar ne prekinemo.

Stres lahko vpliva na zdravje naših zob, poleg tega pa poveča tveganje za pojav posameznih vrst raka itd.  Povečana količina stresa je škodljiva tudi za zdravje našega srca. Po nekaterih podatkih naj bi podaljšan delavni teden (daljši od 55 ur) predstavljal 55 odstotkov večje tveganje za pojav možganske kapi oziroma 17 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt.

Torej, kako pogosto potrebujete počitnice?

Več kot 40 let trajajoča študija, ki jo je izvedlo Evropsko združenje za kardiologijo, je pokazala, da imajo ljudje, ki si vzamejo manj kot tri tedne dopusta na leto, 37 % večje tveganje za prezgodnjo smrt. Študija, ki se je začela 1974 je sprva želela meriti učinek telesne vadbe, prehranskih smernic in kajenja na zdravje opazovancev, po 15 letih pa so raziskovalci ugotovili, da kljub zdravemu načinu življenja, kakovost življenja in nivo zdravja posameznikov pada.

Udeleženci so si namreč vzeli vse manj časa zase, vse več časa pa so preživeli na delu. In čeprav so si vzeli tisto uro za trening, prav tako pa so se prehranjevali dokaj zdravo, je dejstvo, da si ne vzamejo časa za počitek in oddih, močno vplivalo na njihovo splošno zdravje.

Preveri tudi

Vejpanje: Manjše zlo ali javnozdravstveni izziv?