Razstava z naslovom Mogočne stene, Vrhunski uspehi slovenskih alpinistov v Himalaji prikazuje izjemne prvenstvene smeri, ki so postavile slovenski himalajizem na svetovni prestol.
V spomin na veliko ime slovenskega himalajizma Nejca Zaplotnika sta avtorici Jelena Justin in mag. Monika Rogelj pripravili to posebno razstavo. Razstavo so pripravili v Gorenjskem muzeju, trenutno pa je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju kot spremljajoči dogodek svečanosti Generalnega konzula Republike Nepal v Sloveniji, gospoda Aswina Shrestha, ob 60-letnici od prvega vzpona na najvišjo goro sveta, Everest.
Razstava predstavlja vrhunske, izjemne dosežke slovenskih alpinistov v Himalaji, ki niso odmevali le v domačih krogih, temveč tudi v mednarodnem svetu. Predvsem gre za izjemne prvenstvene smeri, ki so postavile slovenski himalajizem na svetovni prestol. Razstavo otvori uvodni pano, ki faktografsko pojasni pot slovenskih alpinistov do velikih, nepreplezanih sten himalajskih orjakov – od prvega vrhunca, prvenstvene smeri v južni steni osemtisočaka Makaluja leta 1975 naprej. Pri tem podvigu je vrh doseglo kar 7 alpinistov. Sledi odprava Gašerbrum 1977, ko sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik preplezala prvenstveno smer po jugozahodnem grebenu, sledil je legendarni “stroj”, odprava Everest 1979, katerega cilj je bil preplezati prvenstveno smer po zahodnem grebenu. Trinajstega maja leta 1979 sta na vrhu Everesta stala prva Slovenca, Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, čez dva dni še Stane Belak Šrauf, Stipe Božić in šerpa Ang Phu.
Od tod naprej in še mnogo zanimivega in zgodovinskega prikazuje razstava, ki poudarja, da je slovenska himalajska zgodovina zgodovina veličastnih uspehov in velikih tragedij. Kot so zapisali v predstavitvi: ”Alpinisti so s svojo predanostjo odkrivanju nekoristnega sveta, gibanja v svetu smrti, z nečloveškimi napori in, ne redko, tudi prestopanja meja mogočega, Slovenijo usidrali na sam svetovni alpinistični prestol.”
foto: Gorenjski muzej