Ali imate sindrom najstarejšega otroka? Strokovnjaki verjamejo, da imate kot najstarejši otrok v družini, večjo verjetnost za pojav perfekcionizma ali vodstvenih sposobnosti.
Kaj je sindrom najstarejšega otroka? Najstarejši otrok je pogosto primoran poskrbeti za mlajše, saj le ti praviloma zahtevajo več pozornosti, tudi s strani staršev. Prav zato se pri najstarejših otrocih v družini že zelo zgodaj začnejo razvijati posamezne karakteristike, ki so jih strokovnjaki označili kot ‘sindrom najstarejšega otroka’.
Tako imenovani sindrom prvorojenca, opozarja, da lahko vaš položaj v družini oblikuje tudi vašo identiteto. Ne glede na to, ali ste prvi, drugi ali tretji otrok v družini, te predispozicije veljajo za enega primarnih dejavnikov pri oblikovanju osebnosti. Zlasti prvorojenci so običajno označeni kot odgovorne osebnosti, ki jih pogosto privlačijo vodstvene naloge v družini in življenju.
Biti najstarejši brat ali sestra ima morda svoje prednosti, vendar se včasih zdi tudi kot breme. Pogosto ti otroci čutijo velika pričakovanja, pa tudi stres, saj morajo biti vzor ostalim sorojencem. S tem je povezanih tudi kar nekaj vedenjskih vzorcev. V članku objavljenem na VeryWellMind.com so izpostavili zakoreninjen občutek odgovornosti, pa tudi veliko stremljenje k popolnosti.
Prav tako so prvorojenci bolj podvrženi občutku izpolnjevanja pričakovanj, zlasti pričakovanj staršev, zato pogosto poslušno ubogajo njihova navodila in hišna pravila. Najstarejši otroci so pogosto mlajšim vzor, zato so bolj ambiciozni, že zelo zgodaj pa dobijo izkušnjo vodstvenega položaja.
Najstarejši otrok, druga plat
Po drugi strani so lahko prvorojenci, zaradi svoje nagnjenosti k perfekcionizmu, tekmovalni in nepotrpežljivi. Številne teorije o razvoju najstarejših otrok temeljijo na ideji, da so ti otroci običajno že zgodaj deležni popolne pozornosti svojih staršev, kar lahko poveča verjetnost, da bodo zgodaj dosegli razvojne mejnike, zlasti tiste, ki so osredotočeni na inteligenco in akademske dosežke.
Študije so tako pokazale, da imajo prvorojenci prednost, ko gre za kognitivni razvoj okoli četrtega leta starosti, vključno z verbalnim razvojem, razvojem zaznavanja in uspešnosti ter kvantitativnimi veščinami. Obstaja nekaj dokazov, da imajo prvorojenci tudi majhno prednost, ko gre za zgodnje branje in pismenost. Biti najstarejši brat ali sestra lahko vpliva tudi na otrokov čustveni razvoj. Ker morajo prvorojenci hitreje prevzeti odgovornosti v gospodinjstvu in poskrbeti za svoje sorojence, hitreje tudi dozorijo. To pa lahko vpliva tudi na njihovo duševno zdravje, daj imajo ti otroci pogosto občutek, da so bili primorani prehitro odrasti.
Psihologi so si dandanes povečini enotni, da prvorojenci želijo bolj ugajati staršem kot njihovi mlajši sorojenci. Prav tako igrajo dominantnejšo vlogo v družini. To se na njihovi osebnosti odraža z vestnostjo, ekstrovertnostjo, nevrotičnostjo in bolj razvitim intelektom. Po drugi strani pa so mlajši bratje in sestre običajno bolj prilagodljivi, svobodomiselni, družabni in uporniški.
