Albert Einstein povedal: „Len dve veci sú nekonečné: vesmír a ľudská hlúposť, ale nie som si celkom istý vesmírom.“ maličký. Aj naša planéta, Zem, je len zlomkom v tejto veľkolepej mozaike, ktorej obraz nám umožňuje vidieť v čoraz väčšej mierke prostredníctvom satelitov, teleskopov a sond.
Ko se ponoči zazremo v nebo posuto z zvezdami, je kot bi domišljijo spustili z vajeti. Takrat do izraza pride naša duhovnost, takrat se zdi vse tu na Zemlji tako nepomembno in majhno. In dejansko je ko gledamo širše, zato če kje, se na tem mestu iluzija o naši (vse)mogočnosti razpoči kot milni mehurček.
ČÍTAJ VIAC: 20 najlepších vesmírnych filmov všetkých čias
Pa še nasvet. Na svet’ živi preveč ljudi, ki ga jemlje kot nekaj samoumevnega. Tu smo gostje, Zem si ne lastimo. In kot je logično, da pred odhodom ne razbijemo hotelske sobe, moramo biti enako, če ne še bolj, odgovorni do našega skupnega doma. Saj ne, da gredo lahko naši zanamci kam drugam.