Každý rok sú napísané a publikované tisíce výskumných článkov v oblasti psychológie. Pokrývajú najrozmanitejšie oblasti našej psychiky – ktoré faktory ovplyvňujú úspešný vývoj dieťaťa, ako sa spracováva hudobná pracovná pamäť, ako možno využiť psychologické páky na zníženie nerovnosti medzi ľuďmi, prečo funguje psychoterapia,... V článku nižšie , v krátkosti predstavujeme psychologické objavy roku 2018, ktoré zmenia váš pohľad na svet.
Raziskovanje še zdaleč ni zgolj sla po iskanju resnice, temveč tudi dobičkonosen posel. Vsako leto se objavi na tisoče raziskovalnih člankov in le redki med njimi so brezplačni in javno dostopni. Tu vam razkrivamo majhen delček lanskoletnih odkritij. Toto sú psihološka odkritja 2018, ki bodo spremenila tvoj pogled na svet.
Helikoptersko starševstvo otežuje ustrezen čustveni razvoj otroka.
Helikopterstko starševstvo je stil vzgajanja, ki v osnovi pomeni predvsem pretirano vpletenost staršev v otrokovo življenje. Helikopterski starši otroka pretirano kontrolirajo in/ali ga pretirano poskušajo zavarovati. Preprosto povedano mu ne dopustijo, da bi se razvil v avtonomno bitje. Letošnja raziskava je pokazala, da je takšen stil starševstva precej neugoden za otrokov razvoj.
Dvoletniki, ki so imeli »helikopterske« starše, so imeli za svoja leta težave z regulacijo čustev, pri petih letih pa so ti isti otroci imeli probleme z inhibicijo svojega vedenja. Ko so dosegli 10 let, so vzgojiteljice poročale, da imajo ti isti otroci slabše socialne spretnosti, so manj opremljeni za spoprijemanje s stresom in imajo pogostejše izbruhe agresije.
Družbena omrežja neposredno negativno vplivajo na naše razpoloženje.
Povezava med uporabo družbenih omrežij, negativno samopodobo in depresivnim razpoloženjem, je poznana že kar nekaj let. Lansko leto pa so v eksperimentu ugotovili tudi vzročnost med depresivnim razpoloženjem in družbenimi omrežij. V eksperimentu so 143 študentov razdelili v dve skupini. Ena skupina je morala povišati svojo uporabo družbenih omrežij, druga pa je uporabo zmanjšala.
Udeleževanje kulturnih dogodkov morda zmanjšuje verjetnost depresije pri starejših.
To študijo so izvajali kar 10 let! Spremljali so več kot 2000 udeležencev, ki so bili stari več kot 50 let. Merili so, koliko kulturnih dogodkov so se udeležili vsak mesec, zraven pa so preverjali njihovo razpoloženje in čustveno stanje. Ugotovili so, da so imeli udeleženci, ki so se udeležili vsaj enega kulturnega dogodka na mesec, so imeli kar 48% nižjo verjetnost za depresijo.
Rezultati so pokazali, da sta se konkretno zmanjšala občutek osamljenosti in depresivno razpoloženje pri skupini, ki je uporablo omejila. Izsledki te študije nakazujejo, da lahko pogosto zelo blagodejno vplivamo na svoje počutje enostavno tako, da uporabo družbenih omrežij omejimo na 30 minut na dan.
Že zelo majhnim otrokom je mar za njihov sloves.
V članku, ki je bil objavljen marca 2018, avtorji ugotavljajo, da je že otrokom pri približno petem letu starosti mar za njihov sloves. Njihovo vedenje se spremeni, če jih kdo opazuje, prav tako pa tudi oni sami pri teh letih že ocenjujejo sloves drugih otrok.
V tej kompleksni raziskavi so opazovali vedenje otrok v primeru, ko so vedeli, da jih nekdo opazuje ter takrat, ko so mislili, da jih nihče ne. V prvem primeru so se vedli veliko bolj strateško in previdno.
Kako ocenjujemo druge, je lahko pod velikim vplivom praznih govoric.
V tej raziskavi so skupini udeležencev predstavili informacije o neki osebi na takšen način, kot da so dejstvo – recimo »On je v osnovni šoli tepel mlajše otroke.« Drugi skupini udeležencev pa so isto informacijo predstavili tako, da je možno vanjo podvomiti – recimo: »Govori se, da je on v osnovni šoli tepel mlajše otroke.«
V obeh skupinah je takšna predpostavka izjemno vplivala na to, kako so udeleženci ocenjevali to osebo. Rezultati so torej pokazali, da naše ocene drugih še zdaleč ne temeljijo zgolj na informacijah, za katere mislimo, da so dejstva, temveč tudi morda prazne in neresnične govorice hitro obarvajo naš odnos do drugih.
