Poznáte ten pocit, keď sa vám pri určitej hudbe napína koža. Keď sú na našom „playliste“ tie správne skladby, naše telo ide na fyziologickú párty. Zrýchli sa nám tep, rozšíria sa zreničky, zvýši sa telesná teplota, krv sa presunie do nôh a mozoček sa stane aktívnejší. Mozog sa zaplaví dopamínom a naša pokožka brne. Prečo sa nám to deje? Aký je dôvod, prečo nám pri počúvaní niektorých skladieb naskakuje husia koža?
Približno 50 odstotkov ljudi ob poslušanju glasbe oblije mrzlica. Raziskave kažejo, da je to zato, ker glasba stimulira starodavno pot do centra za nagrade v možganih in s tem spodbudi dopamín, da preplavi striatum – del sprednjih možganov, ki ga aktivirajo zasvojenost, nagrajevanje in motivacija. Glasba očitno vpliva na možgane enako kot seks, igre na srečo in krompirjev čips.
Nenavadno je, da lahko te ravni dopamina svoj vrhunec dosežejo nekaj sekund pred tem posebnim trenutkom v skladbi. To je zato, ker so naši možgani dober poslušalec – ves čas napovedujejo, kaj bo naslednji korak (evolucijsko gledano gre za priročno navado, ki omogoča dobre napovedi in odločitve, ki so nujne za preživetje).
Ampak glasba je zapletena. Lahko je nepredvidljiva, draži naše možgane in postavlja dopamin pod vprašaj. In tukaj nastopi ježenje kože. Ko namreč slišimo že dolgo pričakovani akord, striatum zavzdihne z zadovoljstvom, prepojenim z dopaminom, in bum – tukaj je naježena koža, oblije nas mrzlica. Čim boljši je uvod v ta akord, tem bolj se nam naježi koža.
ČÍTAJ VIAC: Najboljša “feel good” pesem vseh časov
Koža se nam lahko tako naježi ob kateremkoli žanru – naj bo to Mozart, Madonna, tango ali tehno – tisto, kar šteje, je struktura skladbe. Koža se nam namreč najpogosteje naježi takrat, kadar se zgodi kaj nepričakovanega: lahko vstopi novo glasbilo, lahko se spremeni oblika skladbe, lahko se spremeni glasnost. Vse je v elementu presenečenja.
