Dnes to mladí nemajú ľahké. No, úprimne povedané, nikdy to neurobili. Raz ich budúcnosť ohrozuje vojna, druhýkrát chudoba, po tretie ekonomická kríza... Boj o budúcnosť sa len presúva na iné bojiská. Dnes sú to vo väčšine západných a vyspelých krajín pracovné agentúry, zatiaľ čo v mnohých sú to stále polia a skutočné bojiská. Ale ak sa vrátime na západ. Výsledkom krízy je vznik hotelov Mama, o čom svedčia dokumentárne fotografie Damona Casareza.
Damon Casarez iz Los Angelesa je tudi sam moderen suženj, suženj nenasitnega kapitalizma, ki na subtilen in latenten način podjarmlja mladí ľudia, čo robí izobražujejo. Še posebej v Amerike, kde sú študentska posojila ameriških fantov grob, namesto luč na koncu tunela. Ja, luč že mogoče, a od vlaka, ne konca tunela. Ker Casarezu, fotografu po profesiji, po končani fakulteti ni uspelo na bojnem polju, kjer namesto orožja rožljajo cekini, se je moral skrušen, ponižan in obubožan vrátiť sa domov, z dolgom, ki bo še dolgo nad njim visel ko Damoklejev meč.
ČÍTAJ VIAC: Úžasné maliarske klasiky v digitálnom prevedení
Tudi pri nas ni situacija nič kaj bolj Ružová, zato ni čudno, da od leta 2011 kar 85% odstotkov mladih do 30. leta živi pri starših. In prav take, sicer iz šestnajstih ameriških držav, je v svoj fotografski projekt Boomerang kids vključil Casarez. Mlade, ki so bili prisiljeni ostati doma ali pa se tja vrniti, ker jih kljub izobrazbi turbo kapitalizem ni sprejel medse. Njegovo zamisel je pobrala revija NYT Magazine, ko je bil v isti situaciji kot njegovi portretiranci. Te pa ni predstavil skozi klasične portrete pač pa skozi dokumentarno fotografijo s čimer je lahko ujel ne samo bit osebka ampak bit generacije, ki jo je sistemski pohlep degradiral do stopnje, da mora pri najbolj plodnih letih še enkrat skozi čas detstva in infantilizma, čeravno je že zdavnaj postala zrela za samostojno življenje.
