Páry, ktoré si navzájom dávajú prezývky, sú šťastnejšie a majú silnejšie puto... teda aspoň podľa prieskumu uskutočneného spoločnosťou Superdrug Online Doctor.
Po rezultati ankete koriščenje nadimkov poveča obojestransko zadovoljstvo za 16 odstotkov, komplimenti, kot so “lepotica”, “krasotica”, “bejbi” … pa naj bi pri ženskah izboljšali razpoloženje za celo 90 odstotkov. Podobno težo lahko imajo tudi nadimki, ki si jih izmislimo sami, saj nas spominjajo, kako zelo smo v zvezi zrasli, še vedno pa smo tisti ljubki pari z začetka romance.
Nadimki naj bi bili glede na rezultate ankete tudi znak, da se v razmerju počutimo dobro in varno. Zdaj se namreč že poznamo in tako smo razvili svoj lastni jezik ljubezni. Pri tem smo lahko popolnoma čudni, čudni po naše. Konec koncev je to naše razmerje, in vanj drugi res ne rabijo vtikati svojega nosu.
Veda pa je med drugim tudi razkrila, zakaj sploh dajemo partnerju ljubkovalna imena. Profesor nevroantropologoije s Florida State University pravi, da je klicanje z ljubkovalnimi imeni močno povezano z našim otroštvom.
Partnerjem dajemo ljubkovalna imena zato, ker nas to podzavestno spominja na varna otroška leta, ko sta nas tako klicala naša starša. Če partnerju dajemo ljubkovalna imena, je to lahko znak trdnega in dobrega odnosa.
Vsekakor pa ni pametno dajati partnerju ljubkovalnega imena, če mu to ni všeč. Ljubkovalna imena morajo biti predvsem úctivý – le tako bosta lahko v njih oba uživala.
LJUBKI IN NAVIHANI NADIMKI V DRUGIH DRŽAVAH PO SVETU
Kitajska: neumen jajček (Ben dan)
Francija: moje zelje (Mon chou)
Švedska: sladek nosek (Sötnos)
Iran: naj te poje miška (Moosh bokhoradet)
Grčija: moje male oči (Matakia mou)
Poljska: grdi (Byzdalu)
Nizozemska: moj mali kakec (Mijn poepie)
Tajvan: mala ljubica (Xiǎo mì tang)
Portugalska: bučka (Chuchuzinho)
Bangladeš: moje zlato (Amar shona)
Indonezija: sad mojega srca (Buah hatiku)
Irska: moj pulz (Mo chuisle)
Rusija: moj medvedek (Moi medvezhonok)
Španija: moja nebesa (Mi cielo)
Indija: ribje oči (Mrignayani)
Viac informácií:
broadly.vice.com
