Záujem o neurovedy a výskum mozgu exponenciálne rastie. A to nielen medzi odborníkmi, ale aj medzi laickou verejnosťou. Elon Musk sľubuje (dosť desivé) implantáty, ktoré zlepšia fungovanie nášho mozgu. Či je to možné alebo nie a či to stojí za riziká, ktoré takýto vynález so sebou prináša, ukáže snáď budúcnosť. Kým budeme čakať, môžete si prečítať 5 spôsobov, ako zlepšiť svoje kognitívne schopnosti podľa osvedčených, takmer staromódnych, no pomerne účinných princípov.
Tu predstavljamo 5 načinov, kako izboljšati svoje kognitivne sposobnosti. Nekateri izmed njih so smešno očitni, pa vendar na njih pogosto pozabimo. Potrebno pa je opozoriti, da te metode ne zagotavljajo 100% rezultatov, prav tako pa nekatere izmed njih delujejo le na kratek rok.
Možgani potrebujejo počitek.
Ena izmed preprostih metod, kako izboljšati svoje kognitivne sposobnosti, je povsem preprosta. Privoščite svojim možganom in preostalemu telesu dovolj počitka. Spanec dokazano utrjuje spomin, pomembno pa je tudi, da se odklopimo od neprestanega procesiranja informacij.
Možgani potrebujejo fizično aktivnost.
Ena ura redne telovadbe na dan lahko zelo pripomore k vašim kognitivnim sposobnostim. Med vadbo se utrjuje spomin, pridobivajo nove spretnosti in proizvajajo hormoni, nevrotransmiterji in druge molekule, ki pozitivno vplivajo na zdravje možganov. Če nam ne verjamete, lahko preizkusite to tehniko na sebi.
Učenje novih spretnosti
To, da se lahko novih spretnosti naučimo zgolj v otroštvu, je popoln mit. Možgani so »plastični«, kar pomeni, da se nove povezave v njih ustvarjajo celotno življenje. Nove povezave pa nastajajo po zelo enostavni logiki: večkrat, kot neko vajo ponovimo (oziroma uporabimo določen del možganov), močnejša bo povezava, ki omogoča izvedbo te vaje. Tudi v kasnejših življenjskih obdobjih se je možno naučiti nove spretnosti ali pa novega jezika in to je celo zelo dobro za naše kognitivne sposobnosti.
Uporabi zemljevid namesto aplikacije za navigacijo.
Preprost način, kako natrenirati možgane je predvsem ta, da jih čim bolj pogosto izzoveš in jih postavljaš pred izzive. Ena izmed takšnih možnosti je, da namesto navigacijske aplikacije uporabiš zemljevid. Še bolje pa je, da si pot poskušaš zapomniti. To lahko vpliva na to, da se ti boljše razvije sposobnost orientacije po prostoru. Raziskava je na primer pokazala, da imajo londonski taksisti, ki si morajo zapomniti lokacijo več kot 20.000 ulic, večji hipokampus (del možganov, ki je med drugim odgovoren za prostorski spomin).