Už tridsať rokov hľadá newyorský fotograf Mark Weber fotografie, ktoré prekračujú tenkú hranicu medzi pouličnou fotografiou a voyeurizmom.
Pred več kot tridesetimi leti je kot taksist začel loviti trenutke in jih ustavljati v času. Urbano življenje je pričel fotografirati leta 1978 in od tedaj ga je mestno življenje v New York vedno znova fasciniralo. V svojih črno belih fotografijah predstavlja tako temno stran mesta, kot so nasilje na ulicah in brezdomci, kot nežne trenutke, kot so ukradeni poljubi na ulicah New Yorka in hoja v dvoje po Centralnem parku.
Fotograf pravi, da ga pri delu navdihujejo vprašanja o tem, kdo so ti ljudje, kaj počnejo in zakaj. Le pri ”svetli strani mesta”, pri fotografijah zaljubljenih parov se tega ne sprašuje, temveč skuša le zajeti romanco in srečo. ”Pri srečnih ljudeh se ne obremenjujem s tem, zakaj so srečni,” pravi Weber. Svoje fotografije je zbral v nekaj knjig, zadnja med njimi nosi naslov Urban prisoner (v prevodu: Urbani zapornik) Vseh trideset let Mark Weber hodi po tanki liniji – ki ji nekateri pravijo umetnost, drugi pa čisti voajerizem. Katero stran v njegovih fotografijah vidite vi?
