Kolikokrat je bilo odločitev sprejetih samo zato, da bi bile drugim všeč? Kolikokrat je bil izbran odgovor, ki je bil varnejši, manj drzen, bolj pričakovan? Koliko sanj se je izgubilo, preden so sploh dobile priložnost zares zaživeti?
A potem se zgodi premik
Počasi, skoraj nevidno, začne bledeti potreba po potrditvi. Glasovi, ki so nekoč narekovali pravila, postanejo le šum v ozadju.
Nenadoma ni več treba nikomur razlagati svojih odločitev. Nenadoma ni več nobene potrebe, da bi kdo drug rekel: »Ja, to je prava pot.« Ker je edini, ki to lahko reče, že ves čas tukaj – to ste vi!
Ugajanje postane preteklost
Kako dolgo je bilo treba nositi maske, igrati vloge, prilagajati ton glasu in izraz na obrazu, samo zato, da bi drugi prikimali? Koliko energije je bilo vložene v iskanje tiste popolne različice sebe, ki bo všeč vsem?
In potem – kot da bi nekdo razprl okna – pride olajšanje. Nekaterim ljudem ne boš nikoli dovolj. Nekateri bodo vedno našli nekaj, kar bi spremenili.
In to sploh ni več pomembno. Ker ugajanje je maraton brez cilja, in nekega dne postane jasno – da je ta tek nesmiseln.
Prava prijateljstva ne zahtevajo pojasnil
Obstajajo ljudje, ki vas bodo razumeli brez razlage. Ki ne bodo zahtevali dokazov, zakaj je nekaj pravilna odločitev. Ki ne bodo tehtali vaše vrednosti na podlagi tega, kako dobro se prilegate njihovim pričakovanjem.
Tisti, ki vas zapustijo, ko ne dobijo več verzije, ki so si jo zamislili – niso nikoli zares bili tukaj. In tisti, ki ostanejo, ne glede na vse – to so edini, ki so kdaj zares šteli.
Dokazovanje je končano
Kako dolgo je bila miselnost: »Moram jim pokazati, da se motijo«? Koliko energije je šlo v dokazovanje ljudem, ki nikoli niso želeli videti resnice?
In potem pride trenutek, ko se vse to preprosto opusti. Naj verjamejo, kar želijo. Naj imajo svoje mnenje. Naj si ustvarijo svoje zgodbe. Ker to ni več bitka, vredna boja. Njihova resnica ni nujno vaša resnica.
Ni več potrebe po prisiljenih odnosih
Koliko časa je bilo zapravljenega za ljudi, ki so vedno zahtevali več, a nikoli niso dajali enako? Kolikokrat se je čutila potreba, da se odnosi ohranjajo zgolj zato, ker je tako treba?
A zdaj – končno – pride spoznanje, da resnična povezanost, prijateljstvo ni pravo, če je potrebno stalno dokazovanje. Če izčrpava, ni vredno. Če je pravo, preprosto obstaja – brez napora, brez dvoma, brez vprašanj.
Edino, kar šteje, je lastna pot
Ko odpade potreba po potrditvi, ostane samo bistvo – tisto, kar je bilo vedno tukaj. Lastne sen, lastne želje, lastne izbire. In nenadoma se vse spremeni.
Ne gre več za to, kdo je rekel, da je nekaj prav. Ne gre več za to, kdo se strinja. Ne gre več za to, ali so vsi zadovoljni. Gre le še za to, ali ste zadovoljni z življenjem, ki ga ustvarjate!