Kamkoľvek idete, ľudia vám hovoria, aby ste boli pozitívni. To pozitívne myslenie vám uľahčí dosahovanie vašich cieľov, pretože ak niečo naozaj chcete, tak to takmer určite dosiahnete. Ale je tu zaujímavý vedecký fakt. Obyčajný optimizmus vás môže v skutočnosti brzdiť a štipka pesimizmu môže ísť ďaleko. Ospravedlnte ma? Áno, byť 100% optimistický nie je najlepší nápad. Nižšie sa dozviete prečo.
Pesimizmus je v naši družbi na slabem glasu. Pa si res zasluži zgolj slabo publiciteto? Če vprašate nemško psihologinjo Gabriele Oettingen, ki že od osemdesetih let raziskuje optimizem, smo črnogledost do določene mere dolžni spoštovani, saj se pravi recept za uspeh skriva tudi v zdravi meri negativnega razmišljanja, ne le 100-odstotnega optimizma, ki da je precenjen.
ČÍTAJ VIAC: Liečivá sila smiechu
Škandalozno idejo je zanetila njena študija žensk iz leta 1991, ki so bile podvržene shujševalni kuri. Tiste, ki so na začetku menile, da se bodo težko držale programa in znebile odvečnih kilogramom, so na koncu shujšale več kot optimistke. Od presenetljivega izida dalje je Oettingenova skrbno preučevala kakšen pristop imajo ljudje pri zasledovanju svojih ciljev.
Ugotovila je, da ljudem fantaziranje ni pomagalo, večkrat jim je bilo celo v napoto. Zakaj? Ker ko sanjarimo, začnemo ignorirati stvari, ki so nujne za postoriti na poti do cilja. Tako namesto, da bi delali vse kar je v naši moči, se motivirali in dejansko odšli v fitnes ali se učili za izpit, si to le zamišljamo. To sicer ne pomeni, da morate biti pa ves čas pesimistični. Namesto tega Oettingenova predlaga, da se poslužite procesa imenovanega WOOP (”Wish, Outcome, Obstacle, Plan” ali želja, končni rezultat, ovira in načrt) o katerem pa več izveste v poučnem video posnetku.