"Ljubezen je sestavljena iz ene duše, ki živi v dveh telesih." – Aristotel
Prosim, bodi moja zadnja ljubezen, saj se nočem zbujati v jutra s kom drugim. Nihče drug ne bo spoštoval moje potrebe, da se zbudim ob sedmih zjutraj, da grem tečt. Nihče drug mi ne bo naredil tako dobre kave, kakor ti. Nihče drug me ne bo poljubil za dobro jutro na takšen način, kakor ti. Nihče, razen tebe, se ne bo skotalil na mojo stran postelje in me poljubil, ne glede na moj jutranji zadah.
Prosim, bodi moja zadnja ljubezen, saj si ne želim preživeti popoldneva s kom drugim, kakor s teboj. Nihče ne bo razumel mojega napornega urnika. Nihče drug ne bo razumel mojega klepetanja s ptiči, mucami in kužki. Nihče drug mi ne bo znal opisati svojega dneva tako slikovito, da se počutim kakor da sem bil/-a tam, s teboj. Vsi, razen tebe, bi mi rekli, da naj grem. Ti bi mi rekel/-a, naj ostanem.
Prosim, bodi moja zadnja ljubezen, saj nočem preživeti nobene noči s kom drugim. Nihče drug ne bo razumel moje potrebe po spanju s plišasto igračo. Nihče drug ne bo sprejel mojega telesa takšnega, kot je, vseh brazgotin in ranjenih sledi. Nihče drug ne bo razumel, da potrebujem toliko ljubezni in pozornosti. Nihče drug ne bo tako potrpežljiv, kot ti. Vsi, razen tebe, bi mi rekli, da naj grem drugam, če mi ni všeč, kjer sem.
Prosim, bodi moja zadnja ljubezen, ker nočem iti na zmenek z nikomer drugim. Nikoli več. Nihče ne bo razumel moje potrebe po kavi in piškotih. Nihče drug ne bo razumel moje potrebe po plesu, saj z njim odpravljam svojo tesnobo. Nihče ne bo razumel moje negotovosti in strahov. Ti jih.
Nihče te ne bo ljubil in sprejel tvoje preteklosti, bolečin, tako kot jaz. Ne bom te obsojal/-a zaradi tvojih majhnih nepopolnosti. Moj srčni utrip je preskočil in se uskladil s tvojim.
Nobena roka se ne bo tako prilegala v tvojo, kakor moja. Nihče drug ni tako popoln zame, kakor ti. Nihče me ne gleda tako, kot ti. Ti si moj del nepopolnosti. Si moja popolnost.
Prosim, bodi moja zadnja ljubezen.
