Sochár, výtvarník, bábkový výtvarník zamestnaný v Ľubľanskom bábkovom divadle a publicista...
Kipar, vizualni umetnik, oblikovalec lutk zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana ter publicist na področju sodobne umetnosti Zoran Srdić Janežić, se bo v Galeriji Alkatraz predstavil z razstavo iz opusa Corpus Indeterminata (*Nedefinirano telo).
Celoten razstavni projekt se deli na več delov in bo izpeljan v dveh stopnjah. Prva dva dela bosta predstavljena v Galeriji Alkatraz in Galeriji Zavoda za kiparstvo; razstavi se bosta odprli na isti dan ob različnih urah.
Ob 19. uri se bo z otvoritvenim pefrormansom v Galeriji Zavoda za kiparstvo pričela razstava. Performans bo vseboval umetnikovo slačenje srajce iz filca. Ta je nastala ob performansu, izvedenem v času bivanja v umetniškem ateljeju Ministrstva za kulturo v Berlinu junija 2010, v katerem si je avtor 24 ur pulil dlake s pinceto. Dlake so bile naknadno, med procesom filcanja, sprijete v material iz katerega je nastala srajca. Na razstavi pa bo istočasno predstavljenih 21 pozlačenih novcev iz serije Lost & found 2010; nadaljevanja istoimenske serije iz leta 2007, ki vključuje najdene dlake s pisoarjev, položene na kovance pod pleksi steklo.
Ob 21. uri bo, v za ta namen neogrevani Galeriji Alkatraz, umetnik predstavil skulpturo odlitka svojega telesa s prašičjo glavo, izdelano iz svinjske masti in ocvirkov. Razstava prevprašuje vlogo umetnika kot ustvarjalca, ki za svoje delo nujno potrebuje navdih in ji naproti postavlja odlitek telesa, narejen po kalupu. S tem avtor med drugim izjavlja, da umetniško delo ni zgolj premišljeno in navdahnjeno ustvarjanje fizičnih predmetov, pač pa da sta enako pomembna kontekst ter kritični aganžma, ki stojita za njim.
Svinjsko mast, živilo uporabno na mnoge načine, avtor postavlja v kontekst, ki v opazovalcu ustvarja odpor. Hibrid človeka in živali opozarja na antropocentrizem naše družbe in napoveduje drugi del razstave, v kateri bo umetnik iz lastne maščobe ustvaril telo s prašičjim telesom in človeško glavo, narejenih s pomočjo tridimenzionalnih skenov. Te enostavne zamenjave vlog oz. rabe surovin so v vsakdanjiku tako obsežne in samoumevne, da jih niti ne prevprašujemo več, tu pa jih zagledamo v povsem drugi luči, zato smo prisiljeni ponovno ovrednotiti njihov pomen in pojavnost.
