Cítili ste sa už niekedy ako osamelý vlk? Utiecť zo socializácie a (nudných) rozhovorov? Ste radšej sami so svojimi myšlienkami a je vám jedno, čo si myslia ostatní? No, vlastne nie si sám. Mnoho ľudí uprednostňuje vlastnú spoločnosť pred davom okolo nich. Ako však vidí takýchto samotárov spoločnosť? Ako to už býva zvykom, dajú na ne štítok. Šialenci, to počujeme najčastejšie. Je stigmatizácia skutočne potrebná? Samozrejme, že nie.
Pozrime sa kaj stroka pravi o ljudeh, ki so raje sami. Šele tako jih bomo morda lažje razumeli. Saj veste, najbolj se bojimo neznanega.
ČÍTAJ VIAC: ZNANOST PRAVI, DA BOSTE PO TEJ PESMI ZA 65 ODSTOTKOV MIRNEJŠI
1. Samotarji imajo radi ljudi.
Vase zazrti ljudje niso ljudomrzneži, še zdaleč ne. Potrebujejo samo več časa, da se nanje privadijo in jih razumejo. Tem ljudem vljudnostni klepeti (spoločenská konverzácia) ne grejo dobro od rok, a ti so še kako pomembni pri vzpostavljanju stikov z ljudmi. Neobvladovanje teh veščin je najbrž tudi razlog, zakaj takšne pogovore samotarji prezirajo.
2. So odprtih misli in nazorov.
Če imajo ljudje raje tišino in se ne pridružujejo pogovorom, še ne pomeni, da so polni predsodkov, krivičnih mnenj ali celo obsodb. Najbrž se počutijo bolj varne, če so tiho oz. se potiho pogovarjajo sami s seboj.
3. Večinoma niso nevrotiki.
Kdo naj bi nevrotik sploh bil? Zelo na kratko, to je nekdo, ki je nagnjen k anksioznosti, depresivnosti, obsesivnosti, kompulzivnosti in hipohondričnosti. Introvertirani ljudje s temi psihičnimi motnjami nimajo veliko skupnega. Ponazorimo s primerom.
V vrsti ljudi, ki čaka na vstop na zabavo:
Nevrotik: “Večina me bo tako ali tako sovražila!”
Introvertiranec: “Želim si domov.”
Razlika je kar očitna, kajne?
4. So odlični poslušalci.
Saj je nekako logično, mar ne? Če že ne govorijo veliko, najbrž potem več časa poslušajo. Nancy Ancowitz, avtorica knjige Self Promotion for Introverts: The Quiet Guide to Getting Ahead, piše, da se od introvertiranih ljudi naučimo poslušanja, kar nam bo prav prišlo na vseh življenjskih področjih.
Morda to ne velja le v primerih small talka, ki ga, kot že rečeno, introvertirani prezirajo, in takrat njihove pozornosti ne boste deležni.
5. Hitro postanejo nemirni.
Raziskave, v katerih so s posebnimi napravami merili delovanje možganov, so pokazale, da možgani introvertiranih in ekstrovertiranih delujejo različno. Pri ekstrovertiranih ljudeh je bolj izražen dopamin, živčni prenašalec, ki mobilizira energijske vire telesa. Posledica je, da smo dejavni, živahni in dobre volje. Razvijamo tudi motivacijo po uspehu, družbenem sprejetju, napredovanju, skratka lastnosti, ki so opazne navzven. Introvertirani pa imajo bolj izražen acetilholin, prav tako živčni prenašalec, ki deluje nasprotno kot dopamin. Ne navzven, temveč navznoter.
Hrup, množice in podobni glasni dejavniki introvertiranim ne prijajo, in če jim ne uspe najti mirnega kotička, hitro začutijo tesnobo, nemir ali napetost.
