Zakaždým, keď niekomu ublížime, či už je to priateľ alebo rodič, položme si otázku: ako by sme sa cítili, keby sa k nám niekto takto správal? Možno nám to pomôže byť nabudúce opatrnejší v slovách a skutkoch.
Pomembno je, da s starši preživimo nekaj časa in da jim posvetimo pozornost. Ne pozabimo, oni so svoje življenje posvetili nam. In če tega ne spoštujemo, če ne spoštujemo ljudi, ki so nam dali življenje, jih lahko zelo, zelo prizadenemo. In to je 10 stvari, ki jih ponavadi najbolj boli.
Grde besede
Naše starše zelo prizadenejo tudi grde besede in fraze, ki jih morda prevečkrat izrečemo. “Sovražim te”, “Zakaj si me sploh imela?”, “Mojega brata/sestro imaš raje kot mene”, “Nehaj me klicat”, “Joj, si dolgočasna/-en”, so le nekatere izmed njih. Vprašajmo se, kako bi bilo, če bi z nami tako govorili naši otroci?
Zanemarjanje
Starši nas pogrešajo, nas potrebujejo in želijo preživeti čas z nami. Kljub temu, da imamo morda danes svojo družino, službo in polno drugih obveznosti, ne pozabimo na starše in jih vsaj pokličimo. Morda bo že jutri prepozno.
Ne vprašamo jih po zdravju.
Ni nujno, da se bodo naši starši pritoževali o neprestani bolečini, ki jo čutijo, morda nam ne bodo niti povedali, da so bolni. Zato jih večkrat vprašajmo po zdravju, saj jim lahko zadeve olajšamo, če ne z nasvetom, pa s pravilno nego, ki jo potrebujejo.
Ignoriranje staršev in družinskih srečanj
Včasih so lahko odnosi s starši, z družino, naporni. A ignoriranje ni vedno rešitev. Včasih je bolje, da se skregamo, da povemo, kaj mislimo, ne pa da ljudi iz našega življenja kar izbrišemo – to je namreč le začasna rešitev.
Ne želimo jim finančno pomagati.
Oni so celo življenje pomagali nam, morda dlje, kot bi bilo to primerno, zdaj je čas, da mi pomagamo njim. To ne pomeni, da se do njih obnašamo kot do otrok. Včasih jim lahko damo denar kar tako, da si kupijo nekaj lepega, ali pa jim nakupimo hrano. Takšne malenkosti bodo za vedno ostale v spominu.
Ne znamo biti hvaležni.
Nehajmo se precenjevati in podcenjevati vse druge, vključno s starši. Največ hvaležnosti dolgujemo prav mami, ki nas je rodila.
Nimamo potrpljenja.
Včasih imamo veliko potrpljenja, da stvari ponavljamo in razlagamo popolnim tujcem ali sodelavcem, nimamo pa ga za starše. A zapomnimo si, naši starši so že starejši, kako bo nam, ko bomo v njihovi starosti?
Prekrivanje informacij o našem življenju
Če prevečkrat izgovorimo “Mama, to ni tvoja stvar.”, potem morda nekaj delamo narobe. Ne, ni treba deliti vsake podrobnosti iz našega življenja, a osnove stvari pa le lahko delimo.
Ne hranimo spominov na njih.
Fotografirajmo jih koliko se da – ko se smejijo, ko so žalostni, ko razmišljajo, ko objemajo svoje vnuke … morda nam že jutri ostanejo samo fotografije.
Do njih se obnašamo kot do malih otrok.
Ne, naši starši niso otroci in imajo več življenjskih izkušenj, kot pa jih imamo mi. Spoštujmo jih in spoštujmo njihove odločitve.
