Francúzske filmy nemusia poznať len zarytí frankofili. Tieto zázraky kinematografie by ste mali spoznať aj vy, keďže sú inšpiráciou aj pre veľké svetové trháky. Tu je 10 najlepších francúzskych filmov, ktoré musíte vidieť.
Le Fabuleux Destin d’Amélie Poulain (Amélie, 2001)
Amélie živi v svojem lastnem svetu sredi Pariza. Pod vplivom materine smrti in očetovih hladnih čustev jo začnejo zanimati majhne stvari: peka kolačkov, zagrebsti roke v posodo s semeni, razmišljanje, koliko ljudi v mestu v tem trenutku doživlja orgazem.
Jules et Jim (Jules in Jim, 1962)
V Parizu pred prvo svetovno vojno prijateljstvo poveže Julesa, Nemca, z Jimom, Francozom. Brezskrbna boema postaneta nerazdružljiva prijatelja, ki si v življenju delita vse, tudi ženske. Očarana nad fotografijo kipa ženske s skrivnostnim nasmeškom srečata mlado žensko Catherine z enakim nasmehom. Med trojico se splete ljubezenski trikotnik, trajajoč dve desetletji, ki mu do živega ne pride niti vojna. Nesmrtna filmska klasika in obenem ena od najlepših ljubezenskih zgodb, ujetih na filmski trak.
La Haine (Sovraštvo, 1995)
Sovraštvo je surova, ostra drama o skupini mladih moških različnih ras iz zanikrne pariške soseske, ki se odločijo, da se bodo policiji maščevali, ker je brutalno pretepla njihovega prijatelja.
Les quatre cents coups (400 udarcev, 1959)
Antoin je mlad fant na razpotjih odraščanja. V njegovem iskanju prave poti pa mu nihče ne prisluhne in nerazumevanje okolice ga vodi v vedno globlje težave. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta je eden od njegovih najbolj osebnih filmov in hkrati eden od najlepših. Je zgodba o mladosti, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov.
La vie d’Adèle (Adelino življenje, 2013)
Drzna pripoved o strastnem razmerju med občutljivo srednješolko in svobodomiselno študentko umetnosti je režiserju in glavnima igralkama prinesla zlato palmo na zadnjem festivalu v Cannesu. Reviji Cahiers du cinéma in Sight & Sound sta filmu dodelili tretje mesto na lestvici najboljših filmov leta 2013.
ČÍTAJ VIAC: Desať najlepších talianskych filmových režisérov
Belle de Jour (Lepotica dneva, 1967)
Mlada in lepa Séverine je bila v mladosti deležna stroge malomeščanske katoliške vzgoje. Zakon s pariškim zdravnikom Pierrom v njeno življenje ni vnesel sprememb, čeprav je upala drugače. Osvoboditi se poskuša z begom v svet živahnih erotičnih fantazij, a te jo zadovoljijo le za kratek čas. Odloči se korenito poseči v svoje življenje: v popoldanskem času se bo vsak dan prelevila v ‘lepotico dneva’, prostitutko, ki svojim strankam izpolni tudi najbolj nenavadne želje …
Le Dîner de Cons (1998)
Pierre Brochant (Thierry Lhemitte) in njegova druščina pariških veljakov prirejajo prav posebne tedenske večerje – med seboj tekmujejo, kdo bo našel in pripeljal kar največjega bedaka, na koncu večera pa izberejo najhujšega. Brochant meni, da je to pot nasel svojega ‘svetovnega prvaka’, ko njegov ‘skavt bedakov’ izsledi Françoisa Pignona.
Caché (Skrito, 2005)
Georges, voditelj priljubljene televizijske oddaje o literaturi, in Anne, literarna založnica, nekega dne pred vrati svoje pariške hiše najdeta skrivnosten paket. V njem sta videokaseta, na kateri je posnetek vhoda v njuno hišo, in otroška risba krvavega obraza. Naslednje dni prihajajo novi paketi, posnetki se vse bolj navezujejo na njuno zasebnost.
Intouchables (Prijatelja, 2011)
Življenji premožnega plemiča Phillipa in revnega kriminalca Drissa ne bi mogli biti bolj različni, toda usoda preplete njuni poti. Invalidni Phillipe išče negovalca in med prijavljenimi kandidati naleti na Drissa. Ta si službe v resnici ne želi, temveč hoče zgolj zadostiti pogojem za prejemanje socialnega nadomestila, zato se poskuša prikazati v najslabši luči. Toda Drissova spontanost je Phillipu všeč, zato ga najame, njuno prvotno nezaupanje pa počasi prerašča v iskreno prijateljstvo.
À bout de souffle (Do zadnjega diha, 1960)
Belmondo ukrade avto, ubije policaja in potem po Parizu, ko se ne skriva pri Jean Seberg, lovi svoje dolžnike. Vmes je s Sebergovo, ameriško študentko v Parizu, ki leta za slavnimi ljudmi in novinarsko kariero. Ljubita se, ampak vse naokoli se začenjajo šestdeseta, preveč divja za prave počasne ljubezni. Treba je naprej, do zadnjega diha. Film predstavlja sam manifest francoskega novega vala.
