Obstaja toliko stvari, ki bi se jih morali bati, vas pa je strah obleči kopalke – je ta zares upravičen?
Konstrukt popolnega telesa se je že neštetokrat izkazal za NEZDRAVEGA. NEVARNEGA. UNIČUJOČEGA. Le koliko deklet (in fantov) ima motnje hranjena, ker hrano dojemajo kot sovražnika, zaradi katerega bo njihovo telo postalo grdo. Le koliko se jih odpravlja na lepotne posege, ker njihovo telo ni po merilih družbe. In le koliko jih je strah biti tisto, kar si želijo biti, le zato ker ne ustrezajo “popolni populaciji”.
Sovraštvo, jeza, strah, gnus, obup … so le nekatera čustva deklet in fantov, ki so ujeti v svojem telesu, se ga sramujejo in bi ga najraje uničili. In namesto, da se ukvarjajo s tem, kako postati najlepša različica sebe, stremijo k idealom, ki so pogosto nedosiahnuteľný a uničujoči.
Le spomnite se, kolikokrat ste si vi sami letos rekli, da ste grdi, hustý, “celulitasti”, ko ste se v kopalkah pogedali v ogledalo? Kolikokrat ste želeli ostati doma, ker vas je bilo sram pokazati svoje telo v kopalkah, ki naj ne bi bilo narejeno po družbenih merilih?
Nekoč vam bo žal, ker niste živeli tako, kot si resnično želite VI, ne družba. Oscar Wilde je nekoč rekel: bodite tisto, kar ste, saj je vse ostalo že zasedeno!
10 stvari, ki si jih reci, ko letos oblečeš KOPALKE:
- Hvaležen/-na sem za svojo kožo. V redu je, ker vidim svoj celulit – ta ne pomeni, da nisem lep/-a. V redu je, ker sem bled/-a kot snežak. Lepota se skriva v različnih odtenkih.
- Hvaležen/-na sem za svoje noge. V redu je, da si želim, da bi bile te oblikovane, vendar tudi če niso, to ne pomeni, da ne nositi kopalk. Moje noge mi služijo. Me pripeljejo od točke A do točke B. So nekaj, kar bi moral/-a ceniti.
- Hvaležen/-na sem za svoj trebuh. Nič ni narobe s tem, da moj trebuh ni mišičast, ampak mehak. Morda je takšen zato, ker sem rodila otroke. Morda je takšen zato, ker me spomni na okusno hrano in pijačo, ki je osrečila mojo dušo. Morda v resnici imam vidne mišice, ampak niso “popolno” izrazite zaradi genetike.
- Hvaležen/-na sem za svoje roke. Morda niso takšne kot pri Schwarzeneggerju, ampak to so moje roke. To so roke, ki objemajo moje bližnje. To so roke, ki zagrabijo tisto, kar hočem, in odrinejo tisto, česar ne želim.
- Srečen/-a sem, da lahko nosim te kopalke, ker se počutim v njih udobno in sem si lep/-a.
- Hvaležen/-na sem, da lahko nase oblečem kopalke različnih oblik, barv, modelov. Hvaležen/-ba sem, ker zmorem.
- Lep/-a sem. To si bom to ponavljal/-a ves čas, medtem ko se gledam v ogledalo. Ves čas, dokler ne dojamem, da je lepota del mene in jo zares čutim.
