Premýšľali ste niekedy nad tým, prečo sa ľudia v minulosti na fotografiách nikdy neusmievali? Prečo svadobné fotografie vždy vyzerajú tak pochmúrne, akoby boli na pohrebe? Možno ste to pripísali tomu, že vtedy boli ťažké časy. Áno, nemali smartfóny, McDonald's, televíziu, slobodu atď., takže mali plné právo byť nahnevaní, ale odpoveď je v skutočnosti technická.
Kaj je razlog, da se ljudje v preteklosti na fotografijah niso nikoli (nas)smejali? Danes je nasmeh nekaj pozitivnega, še nekaj stoletij nazaj pa je v Evropi veljalo, da se smejejo samo pijani, revni in nespodobni. Višji sloj se smejati ni smel. To je razlog, da so na večini portretov znane osebe ali vodje držijo resno, saj bi nasmeh diskreditiral njihov položaj in vplival na njihovo javno podobo.
A bolj kot to in dejstvo, da ústna hygiena nekoč ni bila na današnji ravni, je trdna utemeljitev, ki se tiče tehničnih omejitev.
ČÍTAJ VIAC: Verjeli ali ne, dekleti na fotografiji sta v istem mesecu nosečnosti!
Fotografiranje je bila nekoč formalnost, prestiž, hkrati pa so za prvo fotografijo, ki je nastala leta 1826, potrebovali kar 8 ur osvetljevanja. Ta čas so do leta 1839 sicer posekali na 15 minút, a ne dovolj za fotografije z nasmehi. Za portrete so morali tako ljudje stati četrt ure povsem pri miru, in ker se pri smejanju uporablja preveč mišic, je bilo smejanje med fotografiranjem prepovedano, saj se je nemogoče nepremično smejati toliko časa.
Tako, zdaj veste, zakaj se vaši (pra)pradedki in (pra)prababice na fotografijah niso nikoli smejali. Ni bilo toliko težko življenje, kot je bil dolg čas osvetlitve.
