Slovenski uporabniki fintech velikana Revolut so se znašli v precej nenavadnem položaju. Na ameriški spletni strani Revoluta je Slovenija pristala na seznamu držav, ki iz ZDA ne morejo pošiljati denarja, prav tako pa v ZDA ne morejo prejemati nakazil. Drugimi besedami: če vam stric iz New Yorka želi poslati denar za rojstni dan, bo moral poseči po staromodnem Western Unionu ali se vrniti k bančnemu nakazilu – Revolut mu tega preprosto ne bo omogočil.
Na istem seznamu Revolut so običajno države, ki jih zahodne finančne institucije povezujejo s sankcijami, visokim tveganjem pranja denarja ali nestabilnimi razmerami: Afganistan, Iran, Severna Koreja, Kuba, Venezuela … ter še nekaj afriških in azijskih držav. Na njem sta tudi ruski regiji Luhansk in Doneck ter palestinska ozemlja.
Slovenija je na tej listi prava eksotika – edina članica EU, ki se je znašla ob boku takšnih »finančnih svetovnih velesil«. Poleg nas so v regiji med omenjenimi samo še Albanija, Kosovo in Belorusija. In da bo ironija popolna: na seznamu je celo Antarktika.
Dvojna realnost: ZDA proti VB – Revolut
Če pogledamo britansko stran Revoluta, tam Slovenije ni na seznamu prepovedanih držav. Torej v Londonu z nami nimajo težav – zaplete se šele v ZDA, kjer podjetje išče bančno licenco in širi svoj posel. Zakaj? To ostaja uganka.
Revolut je za zdaj odgovoril le, da »zadevo preverjajo«. To je korporativni ekvivalent zamrmranega »hm, zanimivo«, ko jim zmanjka argumentov.
Možni razlogi za črni seznam Slovenije na Revolut
Uradne razlage ni, a strokovnjaki za regulativo in bančništvo omenjajo nekaj možnih scenarijev:
- Ameriški regulativni filtri: ZDA imajo strožje standarde glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Če so zaznali kakšne nepravilnosti v slovenskih transakcijah ali pomanjkljivosti v poročanju, bi to lahko sprožilo blokado.
- Tehnična napaka ali zamuda pri usklajevanju: Revolut posluje z ločenimi entitetami v različnih jurisdikcijah. Ni izključeno, da gre za star ali napačno nastavljen seznam, ki ga v ZDA še niso uskladili z EU.
- Politično-birokratska kolateralna škoda: Slovenija se je v preteklosti znašla pod drobnogledom zaradi nekaterih slabih praks v bančnem sektorju (primeri pranja denarja v 2010-ih). Čeprav je danes slika precej bolj urejena, ameriški regulatorji nimajo kratkega spomina.
- Testiranje sistema pred ameriško licenco: Revolut je sredi postopka pridobivanja bančne licence v ZDA. Vmesni “črni seznam” bi lahko bil začasen varnostni ukrep, dokler se ne razčistijo vse regulatorne podrobnosti.
Revolut: fintech gigant z 180 tisoč Slovenci
Britanski Revolut, ustanovljen leta 2015, danes šteje več kot 60 milijonov uporabnikov po svetu. Samo v Sloveniji ga uporablja že okoli 180 tisoč ljudi – torej skoraj vsak deseti prebivalec. Podjetje je lani ustvarilo 4 milijarde dolarjev prihodkov in milijardo dolarjev čistega dobička. Trenutno se vrednoti pri 75 milijardah dolarjev, ob tem pa zaposlenim omogočajo prodajo delnic.
V EU Revolut deluje pod licenco litvanske centralne banke, kar mu omogoča poslovanje v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji.
Kaj to pomeni za uporabnike?
Za zdaj torej velja preprosto pravilo: če ste Slovenci in želite nakazovati v ali iz ZDA prek Revoluta, boste naleteli na zid. V EU in drugod pa aplikacija normalno deluje. Če se bo pokazalo, da je razlog tehnične ali birokratske narave, utegne biti Slovenija s seznama čez nekaj mesecev odstranjena. Če pa gre za globlji regulatorni problem, bo zgodba trajala dlje.
Do takrat pa lahko Slovenci z Revolutom mirno plačujemo kavo v Rimu, hotelske sobe v Parizu in koktajle v Bangkoku. Denarja iz New Yorka pa nam bo moral stric še vedno nakazati na star način – skoraj retro, bi lahko rekli.
