fbpx

Smrt resnice na internetu: Ko postane zmazana fotka vredna več kot Mona Liza

Kaj je res in kaj ni ... ta ločnica je nevidna.

Foto: Jan Macarol / Aiart

Pripravite se. Prihaja nekaj, kar bo za vedno spremenilo način, kako dojemamo svet okoli sebe. Govorim o tihi, a brutalni smrti koncepta, ki smo ga jemali za samoumevnega zadnjih 150 let: "Videti je verjeti.". To je smrt resnice na internetu.

Če ste odraščali v svetu, kjer je veljalo pravilo, da slika pove več kot tisoč besed in da je fotografija ultimativni dokaz resnice, imam za vas slabo novico. Prihajamo v dobo digitalne paranoje, kjer bo privzeta nastavitev naših možganov morala biti skepsa. Zakaj? Ker so naše oči, ta evolucijski čudež, ki nam je milijone let pomagal, da nismo stopili na kačo ali pojedli strupene gobe, postale neuporabne. To je smrt resnice na internetu.

Evolucija nas ni pripravila na AI. Ko smo v grmovju videli nekaj, kar je izgledalo kot lev, je bil to običajno lev. Danes? Danes je to verjetno deepfake lev, zgeneriran v garaži nekega mulca, ki vam želi prodati kriptovalute.

In tukaj pridemo do najbolj fascinantne ironije sodobnega časa. Do tistega “Clarksonovskega” trenutka, ko se moraš preprosto nasmejati absurdnosti situacije.

Zadnjih deset let smo zapravili milijarde za razvoj telefonov s 50-milijonskimi senzorji. Kupovali smo aplikacije za glajenje gub, iskali popolno svetlobo in lovili sončne zahode, ki so izgledali kot ozadja v Windowsih. Gradili smo estetiko popolnosti. In kaj se zgodi zdaj?

Popolnost je postala sumljiva. Nepopolnost pa edini dokaz, da niste robot.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Jan Macarol (@janmacarol)


Dober in precej prepričljiv dokaz je glasba, kjer se zadnje pol leta ne zazna, da je narejena z umetno inteligenco in je na trenutke celo prveč “prepričljiva!

Umetna inteligenca danes ustvari katerokoli estetiko želite. Ampak veste, s čim ima težave? S tem, da je preveč popolna. Preveč gladka koža, preveč simetrični obrazi, preveč filmska svetloba. Če vidite sliko, ki je videti kot iz revije, je to danes “red flag”. Znak prevare.

Paradoks je popoln: da bi v letu 2026 dokazali, da ste človek in da se je dogodek res zgodil, morate biti malce zanič. Zamegljena slika, slab kader, rdeče oči, madež na srajci – to so novi certifikati avtentičnosti.

Ko napaka postane orodje resnice, veste, da se je svet obrnil na glavo.

Torej, kaj nas čaka? Tehnološka rešitev, seveda, ker ljudje očitno nismo več sposobni ločiti zrna od plev. Prihaja “kriptografski podpis” fotografij. Proizvajalci kamer – Sony, Canon, Apple – bodo v vsako sliko zapekli neizbrisen digitalni pečat. To bo kot VIN številka pri avtomobilu.

Predstavljajte si: gledate fotko na spletu. Ne boste se več vprašali: “Ali je to lepo?” Vprašali se boste: “Ali ima to digitalno šasijo?” Če vaša fotografija ne bo imela te digitalne modre kljukice, ki pravi “to je posnel pravi senzor na pravi lokaciji”, bo romala v klet interneta, skupaj s teorijami zarote in slabimi memi.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Jan Macarol (@janmacarol)

Bitka proti lažnim vsebinam je izgubljena. AI napreduje hitreje, kot mi pišemo zakone (kar pri naši hitrosti birokracije niti ni težko). Zato se bo strategija obrnila. Ne bomo več lovili laži. Verificirali bomo resnico.

To nas pripelje do družbenega fenomena, ki ga napovedujem. Vračamo se k plemenskemu zaupanju. Če ne morem verjeti svojim očem (ker slika laže), moram verjeti osebi. Identiteta postaja nova valuta. Vplivneži, ki so kariero zgradili na filtrih in lažnem življenjskem slogu, so digitalno mrtvi. Če ne vemo, kdo v resnici ste in če ne morete dokazati “verige skrbništva” nad svojo vsebino, ste samo še šum v sistemu.

Po domače povedano: zabava naivne uporabe interneta je končana.

Prihaja doba neudobja. Prisiljeni bomo dvomiti v vse. To bo naporno. Nihče ne želi brskati po telefonu z mentaliteto detektiva, ki preiskuje umor. Želimo se zabavati. A če potegnemo črto, je to morda celo pozitivno.

Morda nas bo poplava popolnih laži prisilila, da bomo spet začeli ceniti nepopolno resnico. Ko bo vsak avtomobil na zaslonu izgledal kot render iz video igre, bo zamazana, slabo osvetljena fotografija stare Alfe Romeo, ki jo je objavil nekdo, ki ga poznate, postala najbolj dragocena stvar na vašem zaslonu.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Jan Macarol (@janmacarol)


Video in glasba ustvarjena s precej nekompleksnimi promti – v nekaj minutah. Vse kar potrebujete zato je le fotografija.

Moj nasvet? Ne mečite stran starih analognih fotoaparatov. In ne verjemite ničemur, kar nima napake. V svetu umetne inteligence je vaša človeška pomanjkljivost pravkar postala največji luksuz.

Srečno v novi realnosti. Potrebovali boste srečo – in veliko cinizma. Ker to je smrt resnice na internetu.

Z vami od leta 2004

Od leta 2004 raziskujemo urbane trende in svojo skupnost sledilcev dnevno obveščamo o novostih s področja življenjskega sloga, potovanj, stila in izdelkov, ki navdihujejo s strastjo. Od leta 2023 vsebine ponujamo v glavnih globalnih jezikih.