Smučanje je za mnoge velik finančni zalogaj in resno delo, zato večina smučarjev zimski oddih želi preživeti v katerem od znanih, velikih, s snegom preskrbljenih zimskošportnih središč. Drugi pa smo drugačni, radi se odpravimo v neznane kraje, bolj pomembna so nam doživetja krajev in ljudi, če pa je doživetje začinjeno še s ščepcem avanture, toliko bolje! Če se bomo pognali po strminah naslednjih nekaj smučišč, bomo prav gotovo zvezde letošnje zime, morda ne zaradi prevoženih kilometrov, prav gotovo pa zaradi zgodb, ki jih bomo prinesli domov.
Hermon, Izrael
Res je, turistov ni ravno priporočljivo pošiljati na Bližnji vzhod, a Sveta dežela je izjema. Izrael je kljub napeti politični situaciji država, ki privablja množice obiskovalcev, razlogi za obisk pa so verski, zgodovinski, sociološki in, redkeje, smučarski. A država, ki si jo večina ljudi predstavlja kot puščavsko, ima tudi bolj »hladno plat«. Na severu države, na Golanski planoti, se v zimskih mesecih razvijejo ugodni pogoji za smuko.
Gora Hermon je edini smučarski center v Izraelu, s smučišči na višini od 1.600 do 2.140 metrov nad morjem. Smučarska sezona je kratka, saj traja le od januarja do marca, a v zimskih mesecih se na sneg zgrne okoli 300.000 obiskovalcev, medtem ko je središče v poletnih mesecih športno-rekreacijski center, v katerem se na svežem gorskem zraku giba približno 40.000 aktivnih počitnikarjev. Smučarjem je na voljo približno 28 kilometrov smučarskih prog, enajst vlečnic, smučarska šola in izposojevalnica smučarske opreme. Dve progi je Mednarodna smučarska zveza potrdila tudi kot primerni za največja tekmovanja, ostale strmine pa bi veliki smučarski narodi uvrstili med otroške poligone, a pomembna je zabava, ki je ne manjka, saj se obiskovalci lahko zabavajo tudi na snežnem toboganu ali sankaški stezi.
www.skihemron.co.il
Tiffindell, Južnoafriška republika
Ko se na južni polobli začne zima, oživi tudi eden redkih afriških smučarskih centrov Tiffindell. Po temeljiti prenovi središča so ga junija lani zopet odprli, zimska sezona pa traja tja do septembra. Smučarski center na nadmorski višini 2.720 metrov so odprli leta 1993 in od skromnih začetkov se je razvil v center z možnostmi umetnega zasneževanja, žičnicami, restavracijo in prodajalno smučarske opreme. Smučišč ni prav dosti, vsega skupaj za 1,3 kilometra, a med svoje uspehe štejejo organizacijo južnoafriškega državnega smučarskega in deskarskega tekmovanja, kar je razumljivo, saj so edini smučarski center v Južnoafriški republiki. Ker je očitno v Južni Afriki smučanje tako eksotično kot safari na Tirolskem, majhno smučišče z namestitvenimi zmogljivostmi za približno 150 gostov svojo ponudbo oglašuje kot kraj za družinski oddih, kjer se družina lahko kepa in postavi snežaka, se zapelje po snežnem toboganu, bar Ice Station na smučišču pa je najvišji »pub« v Južnoafriški republiki.
www.tiffindell.co.za
Pas de la Casa, Andora
Ena najmanjših držav v Evropi in priljubljena nakupovalna točka za vse, ki mislijo, da je brezcarinska cona razlog za zapravljanje, se ponaša tudi z najvišje ležečim smučiščem v Pirenejih. Pas de la Casa ali krajše Pas leži na 2.000 metrih nadmorske višine, le nekaj sto metrov od francoske meje, najvišja sedežnica pa nas bo popeljala do višine 2.640 metrov. Od postavitve prvih sedežnic leta 1957 do danes se je, predvsem s povezavo centra Pase de la Casa s sosednjimi središči Soldeu, El Tarter, Canillo in Encamp, otvorila smučarska regija Grandvalira, ki ponuja 210 kilometrov smučarskih prog.
Življenje v Grandvaliri se ne konča, ko prenehajo obratovati žičnice, smučarska regija namreč slovi kot pirenejska Ibiza in kar nekaj barov se zapira šele v poznih jutranjih urah. Utrujenim ponočnjakom, ki se dan kasneje ne morejo postaviti na smuči, so na voljo vožnja z avtomobili po ledenih površinah, paintball in ostale moške pogruntavščine.
www.pasdelacasa-andorra.com
Dizin, Šemšak in Točal, Iran
Načrtovanje obiska bližnjevzhodne države malce spominja na loterijo, a kljub nenehnim grožnjam z napadom na enega najhujših sovražnikov Združenih držav Amerike in člana ”osi zla” Iran ostaja mirna država, čigar kulturna in naravna bogastva prekaša le iskreno gostoljubje njenih prebivalcev. Čeprav se je v državi potrebno podrediti nekaterim zakonom Islamske republike (alkohol je prepovedan, ženske morajo nositi ruto), Iran že leta privablja ogromno Slovencev, od sezonskih turistov do alpinistov in smučarjev. Najbolj priljubljena iranska smučišča ležijo v pogorju Albrus, le približno dve uri vožnje iz Teherana. Med najbolj priljubljenimi sta Dizin (največji) in Šemšak, najbližje prestolnici pa leži Točal. Dizin je navečje iransko smučišče, leži pa na višini 2.650 metrov, žičnice pa se dvignejo na kar 3.600 metrov, kar smučišču zagotavlja odlične snežne pogoje, Šemšak pa se nahaja na nadmorski višini 2.250 metrov in čeprav se ne more primerjati z alpskimi mega smučarskimi središči, velja za najbolj svetovljansko iransko smučišče. Kar seveda ne pomeni, da bomo v kavarnah na smučišču lahko naročili kuhano vino, bombardino ali podoben zvarek, znan z zahodnih smučišč, žejo pa pogasi tudi jabolčni približek pivu. Prav tako se morate pripraviti na kulturni šok, ki ga zahodnjakom predstavljajo stroge uredbe Islamske republike. Na večini smučišč je namreč moškim in ženskam prepovedano smučati skupaj, nekatera smučišča imajo prav posebne proge za različne spole ali pa je ena proga pregrajena, po enem delu lahko vijugajo moški, po drugem pa ženske. Tudi vrste na sedežnicah so razdeljene, kar pa niti ni slabo, saj so ženske vrste vedno veliko krajše.
Brezovica, Kosovo
Jahorina, Popova Šapka, Kopaonik so ”out”, nova zimska meka za jugonostalgike je Kosovo, oziroma smučarki center Brezovica. Smučarski center so na pobočjih Šar Planine začeli razvijati že v petdesetih letih, v času zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 pa je bila Brezovica izbrana za alternativno smukaško progo, v primeru, da se tekmovanja na Jahorini in Bjelašnici ne bi mogla izpeljati. Kasneje je bilo smučišče v veliki meri zapostavljeno, postopoma se je začelo razvijati šele v zadnjih nekaj letih. Glavna privlačnost centra je, da ima zagotovljen sneg od sredine novembra do skoraj maja, povprečno pa naštejejo kar 128 smučarskih dni v sezoni.
Čeprav je število prog še vedno neznatno v primerjavi z večjimi evropskimi centri, trenutnih devet prog, dolgih od 300 do 3.500 metrov, še zdaleč ni končno število, z investicijami v zadnjih letih se center širi, tako po površini kot z gostinsko in namestitveno ponudbo in celo organizacijo nekaterih pomembnih tekmovanj v regiji. Prav gotovo se bo Brezovica kmalu znašla na programu slovenskih agencij, ki ponujajo smučanje z obilico zabave.
www.brezovicaresort.com
Pobočja Velikega Atlasa, Maroko
Največji in najvišji afriški smučarski center leži na pobočjih Velikega Atlasa v Maroku. Oukaimeden je vasica, ki le z veliko domišljije spominja na alpske vasice z visoko razvito smučarsko infrastrukturo. Čeprav je v vasici nekaj hotelov, snežna odeja ni zagotovljena, zato je bolje bivati v približno 80 kilometrov oddaljenem Marakešu in se na smučarski izlet podati za en dan. Urejenost in označenost prog se ne moreta primerjati z Evropo, a ko je snega dovolj, se je zabavno s počasno žičnico odpeljati na nadmorsko višino 3.258 metrov in uživati v čudovitem pogledu na Atlaško gorovje.
Smučarski center se lahko pohvali s smučarsko šolo, izposojevalnico, ne ravno najnovejše smučarske opreme, in restavracijami, tako da dan, preživet na eni od dvajsetih prog, od katerih jih je pet omembe vredno, ostale pa bi lažje pretekli kot presmučali, resnično zadovolji tiste, ki ne morejo brez vsaj malce snega. Najbolj zabaven del smučanja v Maroku pa je jutranji sprehod skozi Marakeš v kratkih rokavih in s smučarsko opremo.
www.visitmorocco.com
