Ni har förmodligen alla sett en film som känslomässigt upprörde er så mycket att ni kände dig obekväm hela nästa dag. I det följande presenterar vi dig 10 filmer som är förstklassiga, men berör oss på ett sådant sätt att vi förmodligen inte vill se dem igen.
Alla filmski žanr na nas vpliva drugače in iz nas izvabi različna čustva oz. občutja. Nekateri filmi nas napolnijo z adrenalinom, zaradi drugih nam zaledeni kri, pri nekaterih jočemo kot dež ali pa se smejimo kot pečeni mački, spet nekateri nas tako čustveno vznemirijo, da imamo zaradi njih še naslednji dan kepo v želodcu.
LÄS MER: Toppfilmer från vilka passionen bara blåser och som kommer att få dig riktigt upphetsad
Nedan presenterar vi för dig 10 vrhunskih filmov, ki pa nas čustveno tako razdražijo, da si jih ne bi želili pogledati še enkrat.
10 šokantnih filmov, ki si jih ne boste želeli pogledati še enkrat:
1. Skrivnost megle (The Mist, 2007)
Film o čudni in skrivnostni megli je posnet po istoimenski noveli izpod peresa Stephena Kinga. Scenarij zanj je napisal Frank Darabont, ki pa je predvidel tragičnejši konec od izvirnega, čemur je bil Stephen King naklonjen.
2. Plesalka v temi (Dancer in the Dark, 2000)
Film Larsa von Trierja govori o Selmi Jezkovi (Björk), priseljenki češkega rodu, ki s svojim sinom živi v stanovanjski prikolici na vrtu policista Billa (David Morse) in njegove žene Linde (Cara Seymour). Selma je hudo bolna, saj njen vid iz dneva v dan hudo peša, ista bolezen pa je usojena tudi sinu, če ne bo pravočasno operiran.
3. Kristusov pasjon (The Passion of the Christ, 2004)
Kristusov pasijon je zgodovinski film Mela Gibsona iz leta 2004, ki prikazuje zadnjih dvanajst ur življenja Jezusa Kristusa pred njegovim križanjem (pasijon).
4. Gora Brokeback (Brokeback Mountain, 2005)
Gora Brokeback je zgodba dveh mladeničev, ki se srečata poleti leta 1963 in postaneta nerazdružljiva. Režiser Ang Lee nam prikaže pravo moč in vzdržljivost ljubezni, ki je ne morejo uničiti ne stereotipi ne fizična oddaljenost ne zob časa.
5. Zelena milja (The Green Mile, 1999)
Zeleno miljo so posneli po istoimenskem romanu Stephena Kinga. Film je postavljen v trideseta leta, v državno kaznilnico Cold Mountain, kjer je dolga leta služboval jetniški stražar Paul Edgecomb (Tom Hanks). Njegovo delo je bilo med drugim tudi spremljanje na smrt obsojenih zapornikov do celice smrti, do katere je vodila miljo dolga pot, prekrita z zelenim linolejem.
6. Nepovratno (Irreversible, 2002)
Film se začne tam, kjer se zgodba konča, to je z obračunom v gejevskem nočnem klubu, kamor prideta razpištoljena Marcus in Pierre, da bi našla posiljevalca njunega dekleta. Režiser Gaspar Noé nas v desetih sekvencah, ki so bile vse posnete v enem kadru, pripelje do večera omenjene noči.
7. Salo ali 120 dni Sodome (Salò, or the 120 Days of Sodom, 1975)
Gre za zgodbo o mastno bogatih oblastnikih, ki ne izpustijo priložnosti, da si ne bi nagrabili še več bogastva. Salo je delo umorjenega italijanskega režiserja Piera Paola Pasolinija in velja za enega izmed najbolj razvpitih in šokantnih filmskih transgresij vseh časov.
8. Blue Valentine (2010)
Film prikazuje intimen, dramatičen portret razpada zakonske zveze. Nekdaj strastna ljubimca Cindy in Dean sta poročena in imata hčerko ter želita zakon ohraniti tako, da se zavlečeta v tematski hotel. Nato vidimo, kakšna sta bila pred leti, ko sta se spoznala, se zaljubila in bila prepolna življenja in upanja.
9. Rekvijem za sanje (Requiem For A Dream, 2000)
Rekviem za sanje hkrati pripoveduje zgodbe štirih prebivalcev Coney Islanda, ki bi radi za vsako ceno uresničili sanje o boljše življenju. Film temelji na romanu Zadnji izhod za Brooklyn Huberta Selbyja mlajšega, ki je o filmu Darrena Aronofskyja dejal: ”Planil sem v jok. Če bodo ljudje doživeli vsaj približno tako reakcijo kot jaz, bodo gotovo globoko v sebi nekaj začutili. Vsak, ki živi na tem planetu, bo v zgodbi našel del sebe.”
10. 12 let suženj (12 Years a Slave, 2013)
12 let suženj je vrhunsko režirana in odigrana zgodovinska drama, ki se zareže globoko v gledalčevo dušo. Gre za resnično biografsko zgodbo o temnopoltem Solomonu, ki sredi 19. stoletja v New Yorku svobodno dela in srečno živi z družino. Nato mu dvoličneža ponudita delo, vendar ga ugrabita in prodata v suženjstvo.
