Precis när du tror att du vet allt upptäcker du DETTA!
Obstajajo nenavadna dejstva o naši psihi, obstajajo dejstva, za katera bi najraje vedeli, da jih ne poznamo (npr. v sadnih sokovih je na vsakih 250 ml lahko en črv) in obstajajo zabavna dejstva, ki so odlična za začetek pogovora (npr. 29. maj je uradno dan, kot bi morali na hladilnik dati vzglavnik).
In v tem duhu je tukaj nekaj dejstev o naših telesih, ki se vam bodo morda zdela zanimiva … in malce ogabna.
1. Naš želodec bi prebavil sam sebe, če bi lahko, a mu to preprečuje obloženost z epitelijskimi celicami, ki proizvajajo sluz
Sluz ustvarja pregrado med sluznico želodca in njegovo vsebino, da ta ne more prebaviti sam sebe. Encimi, ki jih proizvaja želodčna stena so neaktivni, dokler ne preidejo skozi sluzno pregrado. Nato lahko začnejo prebavljati hrano. Želodec pa lahko začne prebavljati sam sebe, ko je sluzna pregrada poškodovana, kar povzroča čire na želodcu.
2. Moški dnevno proizvedejo približno 10 milijonov novih spermijev …
… kar je približno dovolj, da v 6 mesecih ponovno naselimo celoten planet. Moški dnevno proizvedejo več milijonov spermijev, kar je približno 1.500 spermijev na sekundo. In v eni ejakulaciji je približno 280 milijonov spermijev.
3. Povprečen človek v življenju proizvede dovolj sline, da napolni dva olimpijska bazena
Naša slina se večinoma reciklira in ne toliko proizvede, ker jo nenehno požiramo in absorbiramo. Toda pretok sline je približno 30 ml sline na uro, nekoliko več ko jemo, nekoliko manj ko spimo. To je polna steklenica vina vsak dan ali 20.000 litrov v življenju.
4. Če bi kožo odraslega človeka raztegnili, bi obsegala 2 kvadratna metra
Koža je največji organ v človeškem telesu. In je zelo, zelo pomembna. Kot tudi njena pravilna nega. Koža sicer predstavlja 16 odstotkov celotne teže osebe. V večini primerov koža povprečnega odraslega moškega tehta okoli 9 kilogramov, seveda pa je to odvisno tudi od tega, ali ste vitkejši ali debelejši.
5. Naši možgani porabijo okoli 20 odstotkov kisika in kalorij, ki jih zaužijemo
Možgani povprečne odrasle osebe v mirovanju porabijo približno 20 odstotkov telesne energije. Primarna funkcija možganov – obdelava in prenos informacij prek električnih signalov – je torej zelo, zelo draga v smislu porabe energije.
Poleg tega pa naj bi tudi veljalo, da večja je vaša glava, bolj ste pametni. Kljub temu pa sama velikost ne pove celotne zgodbe. Raziskave tudi kažejo, da inteligenca ni odvisna od tega, kako močno delujejo možgani, ampak od tega, kako učinkovito delujejo. Večja inteligenca torej temelji na razmeroma učinkoviti obdelavi informacij, ne pa na visoki obdelavi informacij. Večji možgani imajo nizko gostoto nevronov in nizko nevronsko usmerjeno disperzijo. To pomeni, da imajo večji možgani več nevronov, še pomembneje pa je, da imajo med njimi manj povezav in zato informacije obdelujejo učinkoviteje.
