Večina turistov si ob obisku New Yorka nedvomno želi podrobno ogledati Kip svobode. Mnoga dejstva o strukturi, ki stoji na otoku Liberty, pa širši javnosti niso znana. Ste se kdaj spraševali, katera?
Kip, ki predstavlja Libertas, rimsko boginjo svobode, je bil postavljen davnega leta 1886. Vsako leto privabi več kot 3 milijone ljudi, ki ga obiščejo v lastni režiji ali pa skupaj z vodičem. Katerih 7 stvari o Kipu svobode, ki jih razkrivamo tokrat, turistom običajno ostane skritih?
Večina ljudi ga ni niti hotela.
Američani naj bi kip, ki je delo kiparja Frederica Augusta Bartholdija, od Francozov prejeli kot darilo ob ob stoti obletnici neodvisnosti ZDA. Mnogo zgražanja je v času finančne krize med letoma 1873 in 1876 povzročilo dejstvo, da Francija gradnje objekta ni financirala v celoti, pač pa so morale svoj del pristaviti tudi ZDA.
Nihče ne ve, čigav je pravzaprav obraz slavnega kipa.
Kip svobode ima značilen obraz z velikim nosom, velikimi ustnicami in močno brado. Čeprav predstavlja Libertas, pa je kot model za njegovo izdelavo služila resnična oseba. Mnogi so mnenja, da je umetnik inspiracijo našel pri svoji mami, Charlotte Beysser Bartholdi.
Do leta 1924 se je imenoval “Svetloba razsvetljuje svet”.
Ameriški predsednik Calvin Coolidge je leta 1924 Kip svobode skupaj s postajo za priseljence na otoku Ellis proglasil za državni spomenik. Takrat je struktura dobila ime, kot ga poznamo danes.
Stal bi lahko v katerem drugem ameriškem mestu.
Bartholdi je pred začetkom gradnje želel izbrati kar se da dobro lokacijo za svoj kip. Med potovanji po ZDA, na katerih je zbiral podporo za svoj projekt, je med drugim obiskal Boston, Sacramento in Norfolk.
Thomas Edison je želel, da kip spregovori.
Prav lahko se bi zgodilo, da vas bi Kip Svobode ob obisku New Yorka prijazno nagovoril. Izumitelj Thomas Edison je namreč želel strukturo opremiti z gramofonom. Do tega na žalost nikoli ni prišlo.
Do leta 1902 je služil tudi kot svetilnik.
Predsednik Ulysses Grant je v želji, da upraviči sredstva, vložena v kip, ukazal, da more biti ta zgrajen tako, da bo upravljal vlogo svetilnika. Luč, ki jo je bilo mogoče opaziti do razdalje okoli 40 kilometrov, je svetila do leta 1902.
Glava kipa je bila postavljena na ogled v Parizu.
Deli spomenika so bili izdelani v Franciji, šele nato pa odposlani v ZDA. Leta 1878 so jo lahko občudovali obiskovalci sejma Exposition Universelle, na katerem sta bila razstavljena tudi dva zanimiva izuma: Bellov telefon in Edisonov gramofon.
