7 vanor som verkar "för lata människor", men som faktiskt får mycket MER gjort med dem

Bastiat v njem uporabi primer zlomljenega izložbenega okna. Da bi ga lastnik trgovine popravil, mora najeti steklarja. Ta ima zdaj denar, ki ga lahko uporabi za svoje nadaljne investicije. S tem se je ekonomija izboljšala, mar ne? A to se nanaša le na videno – na porabljen denar s strani lastnika in na najetega steklarja – in ne na nevideno, torej na to, kaj drugega bi še lahko lastnik s tem denarjem naredil. Slab ekonomist bo trdil, da bi morali za spodbuditev ekonomije razbijati okna, modri ekonomist ve, da bi to zadeve samo še poslabšalo.

Da je razbijanje oken kontraproduktivno, ni presenetljivo. Pa vendar smo v svojem delovnem okolju mnogi med nami prav slabi ekonomisti, na katere nas Bastiat opozarja. Osredotočimo se na vidno produktivnost, ki pogosto subtilno spodkopava nevidno sposobnost opravljanja pomembnega dela.

Pomislite na osebo, ki vsak dan ostane pozno v noč v pisarni, samo da pokaže, da je “timski igralec”. Zaradi tega manj spi, kar jo naredi počasno. Pogreša čas, preživet s sodelavci, ki bi jo lahko priporočili za projekte in napredovanja. Nikoli nima časa za razmišljanje in zato ne razmišlja o brilijantnih idejah, s katerimi bi lahko napredovala. Kljub svojemu garanju, jo pomanjkanje napredka prepriča, da se ne trudi dovolj!

Danes želimo razmisliti o Bastiatovem vprašanju in o tem, kako se ta nanaša na naše delo. Kateri so nevidni dejavniki, ki vplivajo na našo produktivnost tako, da nekaj, kar se zdi “lena navada”, dejansko prinese rezultate?

1. Dovolj spanca

Navdušenci nad produktivnostjo fetišizirajo zbujanje zgodaj zjutraj. Zbujanje ob 07.00 zanje preprosto ni dovolj. Zbuditi se moramo ob 06.00, ob 05.00 ali celo ob 04.00.

Naše spalne navade so različne in zato je zgodnje vstajanje za nekatere morda popolnoma v ritmu. A na žalost se mnogi med nami silimo v nenaravni ritem, ki seveda posledično vodi v manj spanca. Ta pa je najpomembnejši del produktivnosti. Ne samo, da utrdi naš spomin, ampak izboljša kognicijo in razpoloženje. Njegova odsotnost pa je lahko na drugi strani katastrofalna. Mnogi so tako prepričani, da so se “prilagodili”, a v resnici njihova kognitivna uspešnost upada.

Dober spanec vodi k boljšemu delu!

2. Dolgi sprehodi za razmišljanje

Še ena posledica prioritiziranja “videnega nad nevidnim” je ta, da se devalvira čas, namenjen samo razmišljanju. Ker seveda ljudje okoli nas ne morejo vedeti, kaj razmišljamo, so tisti, ki na delovnem mestu pogosto nekam strmijo ali pa si vzamejo odmor, v očeh drugih videni kot zabušanti.

V resnici so dolgi sprehodi, namenjeni le razmišljanju, ena najproduktivnejših stvari, ki jih lahko naredite. Albert Einstein je o teoriji relativnosti veliko razmišljal prav na dolgih sprehodih. Če bi bil namesto tega prisiljen nenehno objavljati povprečna dela samo zato, da bi bil videti produktiven, bi bilo danes naše razumevanje vesolja precej
osiromašeno.

3. Pogovori s sodelavci o delu

“Tračanje” o službi s sodelavci med malico ali pa ob kavici je eden največjih znakov, da sodimo med luftarje. Razen tega, da to ni!

V knjigi Enigma of Reason raziskovalca Hugo Mercier in Dan Sperber trdita, da ljudje nismo razviti zato, da bi lahko o stvareh kakovostno razmišljali v izolaciji. Naše sposobnosti sklepanja, logike in razumevanja so bile razvite za zmago v argumentih, ne pa za določanje resnice. To pomeni, da bomo pravilno rešitev za naše težave veliko težje našli takrat, ko o tem razmišljamo popolnoma sami. Če pa bomo pri tem soočeni s skupino ljudi, ki daje konstruktivne, dobronamerne kritike, bomo svoje sposobnosti sklepanja uporabili na način, kot nam je bilo to namenjeno. Velikokrat se tako zgodi, da je uvid v določene zadeve v izolaciji popolnoma nedosegljiv, medtem ko pa je v interakciji popolnoma očiten.

Seveda pa je tudi to, kot vsi nevidni deli produktivnosti, obsojeno na slab ugled, saj druženje v očeh ljudi ne velja za nekaj, kjer bi lahko doživeli preboj v naši produktivnost. Pa vendar bo čas za klepet s sodelavci o službenih izzivih le redko zapravljanje časa!

4. Dremež

Spanje je pomembno. Še posebej ponoči, ko vstopimo v globlje faze spanja, ki omogočajo utrjevanje našega spomina.

A naše življenje nam ne omogoča vedno popolnega spanca. Včasih se bomo med delom morali boriti, da ostanemo budni in da oddelamo svoje. V teh primerih bi morali na dremež gledati kot na trik za produktivnost, ne pa kot na zapravljanje časa.

Težava, na katero naletimo pri dnevnih dremežih je ponavadi ta, da spimo dlje, kot bi načeloma lahko, zaradi česar se počutimo omotične. Če imate torej možnost dremeža, lahko uporabite trik z žlico. To pomeni, da zadremate z žlico v roki, ki jo držite nad tlemi. Ko boste stopili v globok spanec, se bodo vaše mišice sprostile, žlica bo padla na tla, nastali hrup pa vas bo prebudil.

Kavni dremež, kjer kombinirate kratek dremež in kavo, ki jo spijete pred tem, lahko prav tako podaljša vašo budnost. Ta kombinacija deluje dobro predvsem zato, ker so vaši receptorji po dremežu osvobojeni adenozina, zaradi katerega se počutite zaspane, vanje pa vstopi kofein, ki vas drži budne.

5. Recite “ne” večini priložnosti in nalog

“Če želiš, da je nekaj narejeno, daj to osebi, ki je že (pre)zaposlena”. Ta rek skriva skrit pomen. (Pre)zaposleni ljudje so namreč tisti, ki imajo največjo težavo reči “ne” novim zahtevam in nalogam. In zato so (pre)zaposleni.

Nobelovec in fizik Richard Feynmann je tako ubral drug pristop. Fizika namreč zahteva veliko dela. Kot priznava Feynmann sam, potrebujete za resnično dobro in kakovostno delo na področju fizike čas! In kakšna je njegova rešitev, da ga ljudje ne bi motili? Povejte jim, da ste leni in nedogovorni. “Zase sem si izmislil še en mit – da sem neodogovoren. Vsem povem, da ne počnem ničesar. Če me kdo vpraša, če bi bil v odboru, ki skrbi za sprejem na univerzo, rečem ‘Ne, sem neodgovoren’”.

Produktivnost namreč ne pomeni, da narediš največ, pomeni, da iz tega, kar si naredil, odneseš maksimalno kar lahko!

6. Redni dopust

“Če imate radi to, kar počnete, je vsak dan dopust.” Sliši se lepo, v teoriji, nekoliko slabše v praksi. Tudi če imate radi svoje delo, je odmor od dela, ki ga opravljate, ključnega pomena za odpravljanje vzorcev navad, zaradi katerih se pri svojem delu zataknete.

V razpravi o potovanjih med novinarjem Ezro Kleinom in ekonomistom Tylerjem Cowenom, je Klein pripomnil, da se s potovanj pogosto vrne izčrpan. Cowen je odgovoril, da potovanja obravnava z resnostjo, s katero večina ljudi pristopi le do dela. Namesto, da bi pričakoval, da bo to prosti čas, vidi to kot priložnost za razširitev svojega znanja.

Potovanje seveda ni edini način, da razširite svoj um, vendar je redno obiskovanje novih krajev – fizično in psihično – nujno, da se ne zataknete v ustaljene navade. Vaše rutine vam sčasoma preprečijo, da bi odkrivali nove ustvarjalne rešitve. To pa je bistvenega pomena, da preprečite nefleksibilnost v svojih mislih in dejanjih.

7. Nehajte delati to, kar sovražite

Včasih so najbolj prizadevni in produktivni tisti, ki dosežejo najmanj. To je zato, ker jim toleranca do garaštva preprečuje, da bi nehali opravljati delo, ki ga ne marajo.

Skoraj vsi ljudje, ki so dosegli nekaj dragocenega, so delali nekaj, kar je imelo zanje smisel in jim je bilo všeč. Morda res ne ves čas ali pa brez napora, toda garanje za nezadovoljivo delo je le redko recept za veličino.

Če želite resnično uživati v tem, kar delate, morate včasih pač prenehati delati kot, kar sovražite!

Imate morda vi kakšne ideje, misli, predloge o navadah ali dejavnostih, ki se vam zdijo “za lene”, a so dejansko produktivne? Delite jih v komentarjih!