Även om vi alla tänker på grekiska tragedier när vi hör titeln Antigone, är det denna gång ett verk som räknas till de idérikaste och de stilmässigt mest perfekta dramatiska texterna på det slovenska språket. Det är naturligtvis Dominik Smolets verk, som för ett halvt sekel sedan moderniserade Sofokles Antigone och med extraordinära...
Čeprav ob naslovu Antigona vsi pomislimo na grške tragedije, gre tokrat za delo, ki se prišteva med idejno najbogatejša ter stilno najbolj dovršena dramska besedila v slovenskem jeziku. Gre seveda za delo Dominika Smoleta, ki je pred pol stoletja moderniziral Sofoklejevo Antigono in jo z izrednim pesniškim jezikom in slogovno bravuroznostjo preoblikoval v sodobno tragedijo. Sofoklejevo mitološko zgodbo o Antigoni, ki brata Polinejka pokoplje kljub kraljevi prepovedi je Smole najbolj vidno spremenil s fizično odsotnostjo naslovne junakinje, a je spremenil tudi dramske osebe, ki so nosilci sodobne filozofske misli in človeških vrednot. Drama je zaradi pomembnosti postala tako močan odtis slovenske modernistične književnosti, da je zanimiva le v primeru, da se s tekstom poigramo na drugačen način, kar lahko pričakujemo od perspektivnega režiserja mlajše generacije Jake Andreja Vojevca, ki je po končanem študiju režije na AGRFT leta 2008 v ljubljanski Drami režiral Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni Dušana Jovanovića, v MGL pa Churchillino dramo Punce in pol.
