Chianti – Toscana för gourmeter

….., ki so bile del florentinske vojaške legije Chianti, v zadnjem času pa meje Chiantija določa predvsem vino, saj so leta 1932 Chianti razdelili na 8 podregij: Classico, Colli Aretini, Colli Fiorentini, Colline Pisane, Colli Senesi, Montalbano, Montespertoli in Rùfina. Večina krajev, ki so bili vključeni v regijo, je svojemu imenu dodala oznako ‘in Chianti’, kot na primer Greve in Chianti, ki je svoje ime dopolnil leta 1972.

Skål!
Toskana je ena najbolj znanih pokrajin na svetu ne le zaradi vina, čeprav lahko Chianti uvrstimo med najbolj znana vina, ampak tudi zaradi čudovite umetnosti, izvrstnega oljčnega olja in seveda filmov, ki so jih snemali v mestih in na podeželju. A slava Toskane ni bila vedno sinonim za dobra vina, saj je bil ta vinorodni okoliš dolgo poznan po le povprečnih vinih. Da bomo bolje razumeli toskanska vina, moramo najprej spoznati najbolj tipično vino pokrajine Chianti. Ob misli na vino chianti pomislimo na steklenico v košarici iz slame, imenovano ‘fiasco’, a takšno obliko steklenice danes uporablja le nekaj vinarjev, velika večina se jih namreč odloča za klasično obliko buteljk. Čeprav najstarejši zapisi o vinu chianti segajo v 13. stoletje, v 14. stoletju lahko zasledimo, da je bilo chianti belo vino. Spremembe so se vrstile do 18. stoletja, ko je bilo že znano kot rdeče vino, a končno formulo je sredi 19. stoletja zapisal italijanski državnik Bettino Ricasoli. Po njegovem ‘receptu’ 70 odstotkov pravega chiantija predstavlja rdeča vrsta sangiovese, 15 odstotkov vrsta canaiolo, 10 odstotkov bela sorta malvazija, ostalih 5 odstotkov pa druge lokalne rdeče vrste. V sedemdesetih letih so vinarji začeli zmanjševati količino belega vina in merila so postala bolj ohlapna, a z znamenitim znakom črnega petelina (gallo nero) se lahko pohvalijo le vinarji iz podregije Chianti Classico, ki jo je za vinorodni okoliš proglasil že Medičejec Cosimo III. v začetku 18. stoletja. Zadnja sprememba je nastala leta 1996, ko so vinarji dobili več svobode pri izbiri grozdja in veliko jih je povsem izločilo bele vrste. Ker so bila ta vina v veliko primerih celo boljša od navadnih chiantijev, so bila poimenovana ‘super toskanci’, najprej neformalno, kasneje pa kot sredstvo učinkovite marketinške kampanje. Šele v zadnjem desetletju ali dveh je svetovna vinska srenja začela toskanska vina jemati resno in v zadnjih nekaj letih so vinarji dosegli najvišje standarde predvsem po zaslugi nekaterih toskanskih pionirjev, kot je na primer Piero Antinori, ki je bil prvi, ki je povsem ignoriral zapovedi vinarske zveze in leta 1971 ustvaril vino, danes poznano kot Tignanello, ki temelji na sangioveseju in cabernet sauvignonu.

Slastno odkrivanje
Verjetno nas bo med spoznavanjem regije Chianti najbolj presenetilo veliko število tujcev, ki so na toskanskih gričih našli svoj mali raj na zemlji. Mnogi imenujejo mestece Greve in Chianti vrata v regijo Chianti. Že od srednjega veka dalje je mestece znano po trikotni obliki glavnega trga ter svojem vinskem muzeju och vinoteki Le Cantine, v kateri lahko poskusimo na stotine različnih vin. V bližini mesta stojijo na hribih gradovi pomembnih aristokratskih družin. Eden od gradov, Castello di Vicchiomaggio, se dviga nad kar 130 hektari vinogradov, v gradu pa nam ob vnaprejšnji najavi lahko organizirajo tudi pokušnjo vin. V gradu Castello di Verrazzano se je rodil Giovanni da Verrazzo, raziskovalec, ki je odkril Newyorški zaliv. Le nekaj kilometrov južno od Greva lahko obiščemo največje naselje v Chiantiju Panzano. Vijuganje po starem delu mesta je zelo zabavno zaradi mnogih vinotek, v katerih lahko poskusimo chianti. Še posebej zabaven je obisk znane mesnice Antica Macelleria Cecchini, ki je znana predvsem po florentinskih zrezkih. Medtem ko čakamo na svoj slastni kos mesa, lastnik po navadi citira odlomke iz Dantejeve Božanske komedije. Le dva kilometra od Panzana je posestvo Panzanello, ki je po odličnem chiantiju znano že od leta 1427. Ljubitelji zgodovine, posebno etruščanskega obdobja, se bodo radi ustavili v kraju Castellina in Chianti därför att Arheološkega muzeja Chianti Senese ali pa zaradi odličnih salam, ki so poleg vina in oljčnega olja med najbolj slastnimi proizvodi Toskane. Eden od krajev, ki je najbolje ohranil srednjeveško podobo je Radda in Chianti, kjer še danes lahko občudujemo številne grbe plemiških družin na pročelju palače Palazzo del Podestà, ki je bila sedež lige Chiantija več kot štiri stoletja.

V gradu, vili ali na kmetiji
Toskana ponuja odlične možnosti za počitnikovanje. Med ogledi in vinskimi pokušinami si lahko oddahnemo v privatnih vilah, luksuzno preurejenih gradovih ali preprostih penzionih. Castello di Vertine je pravzaprav kar celotna vas, obdana z obzidjem, kjer se lahko predamo tudi jogi in ajurvedskim masažam ali uživamo ob bazenu. Šest luksuznih apartmajev ponuja tudi Castello do Meleto, medan det är Villa Bordoni luksuzen podeželski hotel z 10 sobami, kjer se lahko udeležimo tudi kuharskih tečajev. Tisti, ki bi raje bivali na prenovljeni kmetiji iz 16. stoletja, bodo gotovo navdušeni nad La Locando, ki ima le šest sob in en apartma, ne manjka pa seveda bazen, v katerem se lahko ohladimo v vročih poletnih nočeh.

Vinski užitki
Med spoznavanjem vinorodnih predelov Toskane ne smemo zamuditi priložnosti za pokušino chiantija. Naslednji proizvajalci izstopajo po svoji kakovosti vina: Castello di Ama z izrednim chiantijem letnik 1997, prav tako je odličen tudi njihov merlot; Fattoria de Felsina poleg chiantija slovi tudi po super toskancu Fontalloro; Castelli di Fonterutoli v lasti družine Mazzei; Tenuta Fontodi poleg klasičnega chiantija ponuja tudi odličen širaz; in Querciabella, ki je tudi eden od vodilnih toskanskih ponudnikov belih vin.