Hur vi tänker och vart vi riktar vår energi och uppmärksamhet påverkar till stor del vilka saker vi kommer att prioritera, vad vi ens kommer att märka, vem vi kommer att ge en chans till. Allt detta påverkar också logiskt hur vårt liv faktiskt kommer att se ut. Här presenterar vi för dig två sätt att tänka som har en betydande inverkan på våra liv.
Raziskovalka na univerzi Stanford, Carol Dweck, trdi, da obstajata dva načina mišljenja, ki pomembno vplivata na naše življenje. Imenujeta se fiksni način mišljenja (fixed mindset) och mišljenje osredotočeno na rast (growth mindset).
För prvi način mišljenja je značilno to, da verjamemo, da so naše sposobnosti, kot na primer inteligentnost, pa tudi osebnostne lastnosti, relativno nespremenljive. För drugi način mišljenja pa je značilno, da verjamemo, da se skozi življenje lahko spreminjamo in imamo tako možnost, da rastemo v smer, ki nam je blizu. Osebe, pri katerih prevladuje fiksni način mišljenja flera gånger de tappar intresset, ko določena naloga postane težka, če so zavrnjeni se hitro ustrašijo, potrebujejo pa tudi več zunanje motivacije.
Ljudje, pri katerih prevladuje mišljenje osredotočeno na rast, so bolj motivirani tudi v primeru, ko je izziv večji, därför att verjamejo, da se je možno izboljšati, prav tako pa so tudi bolj notranje motivirani.
Očitno je torej, da je fiksni način mišljenja nekoliko slabši za nas. A dobra novica je, da je način mišljenja s potrpežljivostjo možno spremeniti. Kako? Det första steget je, da sprejmemo lastne šibke točke in smo z njimi pomirjeni. Vsi pač ne moremo biti dobri v vsem in s tem ni popolnoma nič narobe. Nadaljnje pa lahko pri spreminjanju načina mišljenja pomaga predvsem to, da čim bolj poslušamo sami sebe och delujemo v skladu z lastno integriteto in željami. Ko sledimo tistim ciljem, ki nas vlečejo zarad njih samih in ne zaradi neke zunanje nagrade, je velikokrat manj pomembno, kako dobro se bomo odrezali, saj tako ali tako že uživamo na poti do cilja.
