Edinburgh – där fantasi och verklighet blandas

Eno najlepših in najbolj harmoničnih mest v Evropi, zgrajeno na šestih hribih, od koder se ponuja čudovit pogled na vse strani in predele mesta, glavna ulica, imenovana Kraljeva milja (Royal Mile), ki se vije med palačo Holyrood in gradom, obdajajo pa jo številne cerkve in plemiška domovanja, deluje impresivno. Vse mesto je pod Unescovo zaščito, a za tiste, ki jih zanima skrivnosta stran mesta, so najbolj zanimive osebe v mestu tiste, ki kljub temu, da jih med nami ni že stoletja ali morda nikoli niso obstajale, še vedno burijo našo domišljijo.

Zdi se, da škotska prestolnica Edinburgh izpolnjuje vse pogoje, da se lahko pohvali z nazivom najbolj neverjetnega evropskega mesta. Nedaleč od mesta se že 1.500 let skriva Nessie, za nekatere strašna pošast iz jezera Ness, za druge pa mogoč preživeli primerek ogromnih pleziozavrov. Tisoči obiskovalcev, ki obiskujejo jezero v upanju, da bodo uzrli pošast, trdijo, da so slišali zvoke iz globin jezera. V bližini stoji tudi kapela Rosslyn, od nekdaj zavita v tančico skrivnosti, mitov in legend, po vsem svetu pa je postala znana predvsem po zaslugi knjige Da Vincijeva šifra pisatelja Dana Browna. Ni čudno, da je tako enigmatično mesto, kot je Edinburgh, rojstno mesto čarovnika Harryja Potterja; njegovi avtorici J. K. Rowling ni bilo treba daleč po navdih, saj je mesto s svojim mističnim in nadrealističnim ambientom dovolj inspirativno, da je pisateljica nekatere svoje knjige napisala kar v kavarni The Elephant House s pogledom na edinburški grad.

Skrivnostne osebe

Ko se nad Edinburgh spusti noč, se na sprehod odpravijo vsi, ki jih zanima temačna in skrivnostna stran mesta in osebnosti, ki so živeli in morda še vedno živijo v temnih ulicah, podzemlju in praznih sobanah palač. Med sprehodom se namreč lahko na vsakem vogalu pojavi nevidni pianist s trga Charlotte, mož s pepelnatim obrazom in rdečim klobukom iz ulice Jamaica Street ali siva dama iz ulice Ann Street. In ko se škotski parlament sestaja v novi, ultramoderni zgradbi pred kraljičino rezidenco na koncu Kraljeve milje s pogledom na Edinburgh, lahko poslanci mirno rečejo, da jih nekaj preganja, saj v kompleksu leži tudi zaklet Queensberry Lodge. Ko je bil Queensberry Lodge še bolnišnica, je bilo često videti žensko, ki je jokajoča sedela ob vznožju postelje. Spredaj, v palači Holyrood, je lord Darnley ubil Davida Rizzija, domnevnega ljubimca njegove žene, škotske kraljice Marij. V stoletjih, ki so sledila, se sledove krvi v njegovi sobi, ki so dokazovali tragedijo, ni dalo odstraniti, kljub nenehnim naporom, da bi jih izbrisali. Še danes se znajo pokazati. Tudi na drugi strani Kraljeve milje, v edinburški palači, bomo z malo domišljije in odprtimi očmi zlahka srečali kakšno prikazen. Govori se, da je palača najbolj fantastičen kraj v mestu, v katerem med drugim živi tudi brezglavi bobnar. Leta 1650 se je kot prva prikazen pojavila kar cela angleška vojska, katere korakanje in godbo je bilo mogoče slišati po hodnikih palače. Mesto je polno tudi resničnih zgodovinskih anekdot, ob katerih kri hitreje steče po žilah. Na Kraljevi milji lahko obiščemo St Cuthbert’s in Cannongate Kirk, kjer se nahajata cerkev in pokopališče. Predela sta bila priljubljen cilj skrunilcev grobov, obiskovala pa sta jih tudi gospoda Burke in Hare, ki sta trupla dostavljala študentom anatomije v začetku 19. stoletja. Povpraševanja je bilo vedno dovolj. A ko so se drugi mučili z izkopavanjem trupel na pokopališču, sta bila Burke in Hare bolj domiselna in sta iz svoje taverne ″odtujila″ vsaj 16 gostov. Pozabiti pa ne smemo Deacona Brodieja, cenjenega izdelovalca pohištva čez dan ter tatu in morilca ponoči, ki so ga obesili leta 1788, njegovo življenje pa je navdihnilo Roberta Louisa Stevensona, da je napisal roman Dr. Jekyll in Mr. Hyde. Zanimivo je, da je Stevensonov oče imel Brodiejevo pohištvo. Danes je Deacon Brodie eden najbolj priljubljenih pubov na Kraljevi milji.

Brez dvoma je najbolj čudaška in obiskana znamenitost Mary King’s Close v zgodovniskem jedru mesta, kjer so leta 2003 na mestu tragičnih dogodkov odprli majhen tematski park z nešteto spominki, od čokoladic do lutk. Preprosta uličica je bila v 17. stoletju obdana s stanovanji najemnikov, zgradbe pa so se dvigovale do sedem nadstropij visoko. Čeprav je zgodovinska resnica drugačna, med ljudmi krožijo zgodbe, da so mestne oblasti v času kuge, v strahu, da bi se bolezen razširila na vse prebivalstvo, odločile območje zapečatiti in prepovedati bolnim izhod, s tem pa so prebivalstvo, okuženo ali ne, obsodili na strašno smrt. Pozneje so bili zidovi in zgradbe predela podrti in zgradili so nove stavbe. Pokopane pod nove zgradbe grenke zgodbe preminulih niso ostale tihe. Mary King’s Close je postal kraj mnogih skrivnostnih pojavljanj bolnih otrok, jokajočih mater, kričečih dojenčkov in nenavadnih senc. Japonska televizijska ekipa je pred leti snemala prispevek o Mary King’s Close, s seboj pa je pripeljala tudi mediatorko med živimi in mrtvimi, ki ni poznala tragedije, ki se je odvijala na uličicah edinburške četrti. Na vhodu v eno od sob je začutila žalost in potrtost v prostoru. Na izhodu je začutila, da jo nekdo vleče za hlače, vrnila se je v sobo in odkrila zelo bledo deklico, oblečeno v cunje, ki je sedela v kotu. Deklica ji je povedala, da je umrla leta 1645 in da je bila zelo žalostna, ker je izgubila svojo lutko. Televizijska ekipa ji je prinesla novo punčko in od takrat obiskovalci v kotu sobe puščajo igračke. Ker je Mary King’s Close postal prava edinburška znamenitost, mesto pa je znano tudi po obilici festivalov, se bodo ljubitelji paranormalnega med 24. in 27. marcem že sedmič zbrali na festivalu duhov. Edinburgh Dungeon (Edinburški zapori), ki pričajo o najbolj temni zgodovini mesta, so prav tako izvir mnogih zgodb. Na srečo se srhljive zgodbe prenašajo z obilico humorja, zato se občutki tesnobe ob obisku hitro razpršijo.

Kozarček in hrana za pogum
Da bomo lažje prišli k sebi po skrivnostih Edinburgha, si vzemimo čas za obisk restavracije Witchery by the Castle eller Centra škotske dediščine viskija (Scotch Whisky Heritage Centre), ki se nahaja le nekaj metrov od edinburškega gradu. V prostorih današnje restavracije Witchery je bil nekdaj center škotskega čarovništva, zato so mize in stoli so prinešeni iz različnih škotskih cerkva.

Hur man kommer dit
Ker se v Združenem Kraljestvu še niso navadili na vožnjo po ″pravilni″ strani ceste in še vedno vozijo po levi, najem avta ali celo avanturo z lastnim prevozom svetujemo le najbolj izkušenim voznikom. Veliko lažje, pa tudi cenovno dosegljivo je leteti z enim od nizkocenovnih letalskih prevoznikov. Iz Ljubljane lahko letimo v London s prevoznikom Easy Jet, ki nas tja popelje vsak dan, od tam pa lahko z istim prevoznikom ali pa s prav tako ugodnim Ryan Airom nadaljujemo v Edinburgh. Prej ko bomo rezervirali letalske vozovnice, ugodneje jih bomo kupili.