V psihologiji je že dolgo časa znano dejstvo, da lastno inteligentnost precenjujemo – mislimo, da imamo višji IQ, kot to potem pokažejo testi. Nova študija pa je pokazala, da ne le, da sebe ocenjujemo kot pametnejše, kot to pokaže test, temveč tudi, da precenjujemo nteligentnost svojega partnerja.
V den här studien har hittat det inteligentnost svojega partnerja po navadi precenjujemo. Že prej so raziskovalci dokazali, da večina ljudi misli, da ima višji IQ, kot to potem pokažejo testi inteligentnosti. V tej novi raziskavi pa so ugotovili, da isto velja za ocenjevanje inteligentnosti naših partnerjev.
V raziskavo je bilo vključenih 218 heteroseksualnih parov, ki so bili v povprečju v zvezi šest let. Njihova naloga je bila, da so na nekem grafičnem kontinuumu označili, koliko menijo, da je njihov partner inteligenten – od zelo nizke inteligentnosti do zelo visoke inteligentnosti. Nato so raziskovalci te odgovore pretvorili v približne IQ točke. Vsi udeleženci so rešili Ravenove progresivne matrice, enega izmed znanih testov inteligentnosti. Analiza rezultatov je pokazala, da je večina udeležencev precenjevala inteligentnost svojih partnerjev – na grafu so označili, da so bili partnerji bolj nadpovprečno inteligentni, kot so to potem pokazali rezultati iz testa.
Kaj to pomeni za nas in našo izbiro partnerjev je težko enoznačno trditi. Morda to pomeni, da imamo težnjo, da partnerja vidimo v boljši luči (inteligentnejšega) kot je v resnici; morda to, da lahko v partnerju, ki ga dolgo poznamo opazimo inteligentnost, ki jo testi ne znajo izmeriti; morda to, da večina ljudi občuti negativna čustva, ob misli, da bi partnerja ocenili kot povprečnega in ga/jo zato raje oceni kot nadpovprečnega/o, ali pa nekaj čisto tretjega. Študija je zagotovo odprla nova vprašanja za nadaljnje raziskave.
Mer information:
sciencedirect.com
