När en animatör, en filmare, en arkitekt och en "ö-pyssling" möts skapas ett unikt gör-det-själv-band. Det belgiska bandet skulle till en början lätt kunna definieras som indiepop, men de döljer mycket mer. I slutet av oktober släpps deras senaste album "Stad Van Licht II", som är resultatet av en tvåårig turné i Sydostasien. Den här ger dig varma andetag av solig melodiöshet som tar dig till drömmen om att slappa på en ö under palmer. Martijn Ravesloot, frontman och textförfattare, tog oss in i den färgglada kulisserna av skapandet av "ömusik".
Kakšna zgodba se skriva za vašo četverico?
Prijatelji smo že iz otroštva, saj smo odraščali v isti soseski. Združila nas je predvsem lokalna glasbena scena in nas tako vodila do skupnega ustvarjanja glasbe. Sprva je bilo samo to – druženje ob raziskovanju novih zvokov in besedil. Takrat se še nismo ukvarjali s tem, kakšen bend smo in kaj bomo počeli v prihodnosti. Ko smo končno bili zadovoljni z ustvarjeno, smo posneli prvo vinilko in od tam se je pravzaprav začela odvijati naša bend zgodba.
In od kod ime “Stad Van Licht”?
Ko smo leta 2009 pripravljali naš prvi album, nas je (milo rečeno) malce zaneslo. Naenkrat smo prišli na idejo, da bi ustvarjali glasbo skozi film in ga dejansko tudi posneli. Ker sva tako jaz kot Jonas tudi po izobrazbi filmska ustvarjalca, sva se že lotila scenarija in produkcije. Kmalu smo ugotovili, da nihče od nas ne želi žrtvovati “svetosti” ustvarjanja glasbe z mučno dolgotrajnim procesom ustvarjanja 50-minutnega filma. Zato smo scenarij “pokopali” in kar je ostalo, je naslov s sočnim flamskim pridihom “Stad Van Licht” (“Mesto luči”, slo.), s katerim sedaj podpisujemo našo glasbo.
Poleg glasbe ustvarjate tudi svoje lastne glasbene videe.
Res je. Čeprav je bila večina naše glasbe navdihnjena s prizori Azije in pacifiških otokov, niti ne želimo poustvarjati tega niti si zaenkrat tega ne bi mogli finančno privoščiti. Zavedamo se, da živimo v dobi YouTuba in da so videi redko gledani do konca, kaj šele večkrat. Zato poskušamo biti čim bolj kreativni (in se zraven še neizmerno zabavati) ter tako ustvariti kul videe, ki si jih bodo ljudje zapomnili in jih mogoče tudi delili naprej.
Kaj vas navdihuje?
Potovanja. Biti daleč, daleč stran in se vsaj za nekaj časa umakniti od vsakdanje rutine. Podobno kot tista lahkotnost lebdenja in prepuščanje neznanemu, ki jo je moč za trenutek občutiti na vlakcu smrti. Tam brbotajoče ideje iz površja prilezejo na plano.
Je to tudi navdih za vašo glasbo?
Seveda, celotno izkušnjo novih krajev, podob in čutov prinesem nazaj v studiu, kjer poletijo kot v nekakšnem transu. Kar se tiče besedil, črpam iz zgodb. Lastnih ali zgodb drugih, ki jih naključno ujamem. Tako na primer pesem “Kirishima” z novega albuma pripoveduje o moji zgodbi o vzpenjanju na japonski vulkan tik pred izbruhom, navkljub opozorilu in vpitju domačinov: “pazi-ne-hodi-gor-vulkan-bo-naredil-KABUM!”, ki jih seveda nisem razumel. Na koncu vse srečno, se rad spominjam zgodbe in zato sem jo opesnil skozi oči dotičnega vulkana.
Kaj za vas pomeni glasba?
Zase lahko rečem, da imam še vedno dokaj pozitivno naiven pogled na glasbo. Tako kot pri potovanjih se rad prepustim glasbi, da me popelje v najrazličnejše kraje in izzove vznemirljive avanture. Ta občutek je z leti težko ohraniti, saj kot starejši postanemo cinični, pesimistični in priklenjeni na pametne telefone.
Stremim k temu, da je še veliko stvari neodkritih, zato je vsak dan svojevrstno raziskovanje, ki te ponese k novim odkritjem.
Kakšne so vaše sanje za prihodnost?
Prijetno bi bilo iti na manjšo turnejo, mogoče po vzhodni Evropi in s tem združiti obe naši strasti – glasbo in potovanje. A zaenkrat nam zadostuje, da lahko ustvarjamo in ponesemo našo glasbo med ljudi.
